Nika Kovač in njen “inštitut” znova ujeta pri laži?

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je slovensko vlado obtožila, da naj bi izraelskemu podjetju Dream Security omogočila uporabo podatkov slovenskih državljanov za testiranje programov umetne inteligence. Predsednik vlade Janez Janša je očitke odločno zavrnil in inštitut obtožil širjenja neresnic. Toda kaj dejansko razkrivajo dokumenti in ali obstajajo dokazi, da bi podatki Slovencev že prišli v roke izraelskemu podjetju?

Kovačeva z resnimi očitki, dokazov o uporabi podatkov pa ni – kot kaže znova manipulira

Nika Kovač je v objavi Inštituta 8. marec zatrdila, da je vlada brez obveščanja javnosti sklenila sporazum z izraelskim podjetjem Dream Security, ki naj bi mu omogočil uporabo podatkov slovenskih državljanov za preizkušanje varnostnih programov.

Ob tem je zahtevala prekinitev projekta, razkritje dogovorov in pojasnila o morebitnem nakupu vohunske programske opreme. Toda do 29. oktobra ni javno potrjenih dokazov, da bi Dream Security že pridobil podatke slovenskih državljanov ali da bi se napovedano testiranje sploh začelo. To je pomembna razlika med opozorilom na morebitna tveganja in trditvijo, da je podjetju uporaba podatkov že omogočena.

Janša udaril nazaj: Nobenega testiranja s podatki državljanov ni!

Predsednik vlade Janez Janša se je 29. oktobra na družbenem omrežju X ostro odzval na navedbe Inštituta 8. marec. Zanikal je, da bi vlada sklenila takšen sporazum ali da bi potekalo testiranje s podatki slovenskih državljanov.

Inštitutu je očital tudi ponavljajoče se zavajanje javnosti ter odprl vprašanje njegovega financiranja. Posebej oster je bil njegov odziv na zahteve civilnodružbene organizacije, ki ji je sporočil, da mora spoštovati dejstvo, da Slovenijo vodi demokratično izvoljena oblast. Pri tem pa velja poudariti, da imajo tudi civilnodružbene organizacije pravico postavljati vprašanja vladi in zahtevati informacije javnega značaja, ne glede na volilne rezultate.

Vlada bo morda izvedla testiranje v izoliranem okolju

Iz kabineta predsednika vlade so za portal Oštro pojasnili, da bi morebitno testiranje potekalo izključno na testnih podatkih, v okolju brez internetne povezave. Urad za informacijsko varnost je medtem navedel, da še ni znano, ali in kdaj se bo preizkus sploh začel. Ob tem ostaja odprto vprašanje, zakaj je julijsko poročilo omenjalo anonimizirane podatke, poznejša pojasnila pa izključno testne podatke. Razlika ni nepomembna. Pravilno anonimizirani podatki ne omogočajo identifikacije posameznikov, testni podatki pa so lahko tudi povsem umetno ustvarjeni.

Resna opozorila zahtevajo tudi resne dokaze

Vprašanja informacijske varnosti se očitno lahko kaj hitro spremenijo v ostro politično obračunavanje. Vprašanje pa ni samo, kdo je v političnem sporu glasnejši, temveč kaj se je dejansko zgodilo, kateri dogovori obstajajo in kako država zagotavlja varnost podatkov svojih državljanov.

P.O.