Ni dileme, ali samovoz zna dobro šofirati, bolj me mučijo druga vprašanja

Prva ura s Teslinim sistemom popolnoma samodejne vožnje pod nadzorom »voznika« mi je hkrati dala potrditev, da je tehnologija presenetljivo zrela, in odprla nekaj vprašanj ter pomislekov. Ne toliko glede uporabnosti ali smiselnosti, kot prilagojenosti samovoza »našemu« razmišljanju in prometnim tokovom kot tudi temu, da v njem zgolj sedimo in za volanom ničesar ne počnemo.

Tole bo bolj razmišljanje, ne reportaža z vožnje ali test delovanja t. i. FSD Supervised. Predvsem zato, ker nisem imel možnosti preizkusiti vsega, kar bi v povezavi s samodejno vožnjo rad – med drugim nisem bil na regionalnih cestah –, poleg pa je nenavadna neposlušnost programske opreme telefona za priobčenje testnega kroga žal odnesla posneti material v nepovrat.

Novinarskih kolegi in tudi drugi, ki so zadevo preizkušali pred mano, in so že zapisali svoja opažanja, so večinoma omenjali nekaj nelagodja na začetku, sam pa niti nisem imel tovrstne izkušnje. Skoraj takoj sem se popolnoma prepustil vozilu (Model Y), da pač počne, kar počne. Nisem bil »na trnih,« kot se reče, pred kakšno potencialno kočljivo situacijo ali vsaj takšno, kjer je bilo zanimivo videti reakcijo samovoza, temveč sem dejansko z zanimanjem opazoval, kaj bo storil. Tako je denimo počakal kolesarja, se vključil s stranske ulice na »glavno,« ko je videl luknjo v prometnem toku, šel suvereno mimo zoženja in podobno. Hitro da vedeti, da ustrezno spremlja dogajanje, da zna reagirati in da seveda tudi (dovolj dobro) obvlada samo tehniko. Lahko bi vozil hitreje, do tega še pridem, toda večkrat je dejansko kakšen manever izpeljal bolj odločno in hitreje, kot sem pričakoval. Ne bo šel v kakšno tvegano prehitevanje ali kaj takega, ravno zato bi me zanimala regionalka, in običajno raje počaka, kot da bi »skočil« pred koga. Dvakrat sem ga moral spodbuditi, naj gre (ko se je ustavil in čakal, da se vključi oz. zavije), a potem je šel, kot je treba.

Potencialno bolj varno, a okolje ni pravo

Ne dvomim, da zna biti varnost pri taki vožnji večja, saj robot ne kinka za volanom, nima za seboj težkega dne, ni z mislimi pri kdo ve čem, temveč vedno enako »zavzeto« spremlja dogajanje na cesti in ob njej. Sicer mislim, da kamere niso enakovredne človeškemu vidu, še posebej ne v temi, a pustimo to ob strani. Tudi to me ne skrbi, da je FSD dovolj spreten, morda celo bolj od nekaterih voznikov ali voznic, čeprav ga v tem pogledu zagotovo prekaša več tistih iz mesa in krvi kot pri popolnem osredotočanju na promet. S teh vidikov je prepuščanje šoferskega dela umetni inteligenci povsem smiselno. Pa vendar se sprašujem, ali ne dosega podobnega učinka vsaj na avtocesti (in lahko še kje drugje) že klasičen aktivni regulator hitrosti v kombinaciji z držanjem vozila na voznem pasu (»avtocestni pomočnik«), medtem ko bi za takrat, ko bi res potreboval nekoga, da me pelje, denimo na vlak, na pivo oz. od tam nazaj domov in podobno, v poštev prej prišel samovoz brez volana in nekoga na »voznikovem« sedežu, ki lahko kadarkoli vskoči. Tudi za prevažanje tistih brez izpita (otrok, mladine, upokojencev, ki morda ne opravijo več zdravniškega pregleda) bi moralo biti tovrstno vozilo popolnoma avtonomno. Nisem povsem prepričan o veliki dobrobiti te vmesne stopnje.

Predvsem zaradi sedenja med samo vožnjo. Treba je namreč biti precej pri miru in imeti roke na stegnih ali tam nekje, če jih le malce preveč premikate, kaj šele krilite z njimi, se FSD lahko hitro odloči za samoizklop. Ne samo mahanje ali pretegovanje, tudi preveč gledanja v zaslon (res me je zanimalo, kaj sistem vidi in prikazuje) ali nošenje sončnih očal mu niso povšeči in začne kmalu protestirati. Za krajšo vožnjo se mi sedenje pri miru, kot na učni uri, pri kateri si ni treba zapisovati, ne zdi problematično. Za daljši izlet ali potovanje pa imam pomisleke. Še posebej, ker sedeži v klasičnih avtomobilih niso prilagojeni za tako sedenje, temveč za položaj, v katerem upravljamo (!) avtomobil. Torej z iztegnjenimi nogami, na pedalih ali blizu njih, in z rokami na volanu. Če bi vgradili drugačen »fotelj,« najbrž ne bi pisal o tem, a to bi bil potem Cybercab, torej pravi robotski taksi, pri katerem mi ne bi bilo treba bdeti nad tem, kaj počne v prometu.

Tudi sama izbirčnost, kako hitro postane nezadovoljen in se utegne izključiti, je nekoliko prevelika. Podobna, kot sem jo opažal že pri t. i. naprednem vozniškem pomočniku te znamke, ki zna samodejno prehitevati na avtocesti. Tam je čisto malenkostno premočan sunek volana dovolj, da se zadeva »upre« in izklopi, namesto da bi zgolj prekinila manever. Ko se FSD enkrat izključi, ga je mogoče vključiti nazaj šele, ko je avto ustavljen in v položaju P (torej ne vozi). Mine lahko precej kilometrov, preden se pokaže priložnost za to.

Vsega še ne počne optimalno

Opazil sem tudi nekaj prostora za izboljšave in napredek tudi pri sami vožnji. Samovoz se striktno drži omejitev, morda celo pretirano, kar vodi v dvoje posledic. Večino časa je hitrost raje pod omejitvijo kot kakšen km/h nad njo (po »števcu,« ne zares). Temu bi po domače že skorajda lahko rekli »mečkanje.« Mislim, da bi se to dalo nekoliko korigirati brez vpliva na izredno previdnost, ki iz načina vožnje odzvanja ob vsakem prevoženem metru, in tudi na varnost.

Primer na obvoznici pa je bil dejansko na meji nevarnega. Ko je zapeljal nanjo, je kmalu dokaj odločno začel prehitevati manjši tovornjak, hitrost je morala biti nekje okrog 100 km/h. Toda nato se je, ko je bil avto vštric s tovornim vozilom, na panoju nad cesto pojavila omejitev 80 km/h, in Teslin sistem jo je upošteval nemudoma, upočasnil na zahtevano hitrost, in nato lep čas vozil ob tovornjaku, dokler nisem sam posegel vmes in s pritiskom na pedal pospešil toliko, da smo vendarle prišli mimo. Vsekakor mislim, da bi moral tovrstne manevre, ki se jih nameni opraviti, tudi izpeljati do konca, nato lahko sledi strogo upoštevanje omejitev.

Posebej dobro od algoritmov mu ne gre niti obvijanje ovir ali predmetov na tleh. Dobil sem občutek, da to pretežno ignorira in preprosto vozi v vnaprej začrtani liniji, če mu poti ne prekriža nekaj konkretnega, denimo žival. Morda ima kdo drugačne izkušnje, a ne bom se čudil kakšni predrti gumi tu in tam.

Kot rečeno, je to samo nekaj mojih opažanj in razmišljanj. Verjamem, da ste tisti, ki ga uporabljate dnevno, z dognanji prišli že kam dlje. Teslin FSD (z nadzorom) vsekakor zna voziti in bi mu brez večjih dvomov zaupal, ali bi ga dejansko uporabljal (in zanj plačeval) v njegovi zdajšnji stopnji razvitosti in pri neprilagojenem prostoru zdajšnjih vozil na dejstvo, da je voznik zgolj opazovalec zunanjega dogajanja, pa nisem ravno prepričan.

Naslovna fotografija: Tesla

The post Ni dileme, ali samovoz zna dobro šofirati, bolj me mučijo druga vprašanja appeared first on Tehnozvezdje.