Neplačevanje preživnine: izterjava je mogoča tudi za nazaj!

Neplačevanje preživnine lahko družino hitro pahne v finančne težave, še posebej kadar mora eden od staršev sam pokrivati vse otrokove stroške. Toda ali veste, da je mogoče neplačano preživnino izterjati tudi za nazaj, v določenih primerih pa lahko dolžniku grozi celo zaporna kazen? Neplačevanje preživnine izterjava je tema, pri kateri je pomembno poznati svoje pravice, saj obstaja več načinov, kako priti do denarja, ki pripada otroku.

Preživnina ni prostovoljni prispevek, ki bi ga starš lahko plačeval samo takrat, ko mu finančno stanje to dopušča. Gre za zakonsko obveznost, namenjeno zagotavljanju otrokovih življenjskih potreb. Kljub temu se številni starši znajdejo v položaju, ko drugi starš več mesecev ali celo let ne nakazuje dogovorjenega oziroma določenega zneska.

Posledice občutijo predvsem otroci. Stroški hrane, oblačil, šolskih potrebščin, prevoza in drugih dejavnosti ne izginejo samo zato, ker preživnina ni nakazana. Zato je pomembno vedeti, da slovenska zakonodaja omogoča različne postopke za zaščito otrokovih pravic.

Neplačevanje preživnine lahko povzroči hude finančne težave, saj mora eden od staršev sam pokrivati vse otrokove potrebe.

Neplačevanje preživnine: izterjava je mogoča že ob neplačanem obroku

Ko preživninski zavezanec ne nakaže preživnine v določenem roku, lahko nastanejo pogoji za sodno izterjavo. Če obstaja ustrezen izvršilni naslov, praviloma ni treba čakati, da se nabere več mesecev dolga.

Izvršilni naslov je lahko sodna odločba, sodna poravnava ali izvršljiv notarski zapis, kadar zakon dopušča takšno ureditev. Pomembno je, da je obveznost jasno določena in da je posamezni obrok že zapadel v plačilo.

Če preživnina še ni bila uradno določena, je treba najprej urediti njeno določitev. Sam zasebni dogovor med staršema namreč ni nujno zadostna podlaga za neposredno izvršbo.

Starš, ki skrbi za otroka, lahko drugega najprej pisno opozori na dolg. Takšno opozorilo je lahko koristno, ni pa splošen pogoj za začetek sodne izvršbe.

Kako poteka izterjava neplačane preživnine?

Postopek se običajno začne z vložitvijo predloga za izvršbo pri pristojnem okrajnem sodišču. Za mladoletnega otroka praviloma nastopa njegov zakoniti zastopnik, medtem ko polnoletni upravičenec svoje pravice običajno uveljavlja sam.

Pred vložitvijo je priporočljivo pripraviti pregled vseh neplačanih obrokov. Pri vsakem je treba navesti zapadlost, dolgovani znesek in morebitna delna plačila.

Priložiti oziroma predložiti je treba ustrezna dokazila, predvsem izvršilni naslov, podatke o uskladitvah preživnine in dokumentacijo, ki omogoča izračun dolga.

V predlogu se navedejo tudi sredstva izvršbe. To pomeni, da upnik predlaga, iz katerega dolžnikovega premoženja naj se dolg poplača.

Sodišče nato odloči o predlogu in ob izpolnjenih pogojih izda sklep o izvršbi. Dolžnik ima določene možnosti pravnega varstva, vendar to še ne pomeni, da lahko zakonito zavrača plačevanje preživnine.

Pred začetkom sodne izterjave je priporočljivo zbrati dokazila o neplačanih obrokih in pripraviti natančen izračun dolga.

Katera dokazila potrebujete za uspešno izterjavo preživnine?

Pri postopku neplačevanje preživnine izterjava imajo pomembno vlogo ustrezna dokumentacija in natančni podatki o neporavnanih obveznostih. Če drugi starš preživnine ne plačuje več mesecev, je priporočljivo pripraviti pregled vseh zapadlih obrokov, saj lahko to olajša pripravo predloga za izvršbo.

Koristno je shranjevati bančne izpiske, iz katerih so razvidna prejeta nakazila, pa tudi morebitna pisna sporočila, v katerih dolžnik priznava dolg ali pojasnjuje razloge za neplačevanje. Posebej pomembni so sodna odločba oziroma drug izvršilni naslov ter obvestila o uskladitvah višine preživnine.

Če je dolžnik preživnino plačeval samo delno, je treba upoštevati tudi ta nakazila. Tako se preprečijo napake pri izračunu skupnega dolga, ki bi lahko povzročile dodatne zaplete.

Pri vprašanju neplačevanje preživnine izterjava je pomembno tudi razlikovanje med zapadlimi obroki in prihodnjimi obveznostmi. Starš lahko namreč poleg izterjave že nastalega dolga preveri tudi možnosti zavarovanja prihodnjih plačil.

Posebno pozornost je treba nameniti primerom, ko dolžnik preživnino nakazuje neredno, v različnih zneskih ali brez jasnega namena nakazila. Natančna evidenca lahko pomaga ugotoviti, kateri obroki so dejansko poravnani.

Neplačevanje preživnine izterjava je zato praviloma lažje obvladljiv postopek, kadar upravičenec pravočasno zbira dokazila in sproti spremlja dolg. To lahko zmanjša možnost sporov glede višine neporavnanih obveznosti.

Če preživninski zavezanec ne plačuje določenih obveznosti, lahko upravičenec ob izpolnjenih pogojih vloži predlog za izvršbo.

Izterjava iz plače, bančnega računa in drugega premoženja

Kadar ima dolžnik redno zaposlitev, je lahko učinkovita izvršba na njegove denarne prejemke. Po sklepu sodišča se lahko del plače, v okviru zakonskih omejitev, nameni poplačilu dolga.

Izvršba je mogoča tudi na sredstva na bančnem računu, premičnine in pod določenimi pogoji nepremičnine.

Pri izterjavi preživnine veljajo posebna pravila in določene prednosti, saj gre za sredstva, namenjena preživljanju upravičenca.

Kljub temu izvršba ne pomeni, da je mogoče dolžniku zaseči vse prihodke ali vsak predmet, ki ga ima v lasti. Zakon določa omejitve in izvzetja, ki jih morajo pristojni organi upoštevati.

Pomembno je tudi, da ima preživninski upravičenec lahko možnost zahtevati zavarovanje plačila prihodnjih obrokov. Tako izterjava ni nujno omejena samo na že nastali dolg.

Neplačevanje preživnine: izterjava za nazaj lahko pomeni več tisoč evrov

Starši pogosto odlašajo z ukrepanjem, ker upajo, da bo drugi starš dolg prostovoljno poravnal. Toda neplačani obroki se lahko hitro seštejejo.

Predstavljajmo si, da je bila določena mesečna preživnina v višini 250 evrov. Če dolžnik osem mesecev ne plača ničesar, nastane 2.000 evrov osnovnega dolga.

Če preživnine ne plačuje dve leti, lahko ob nespremenjenem mesečnem znesku dolg doseže 6.000 evrov. K temu lahko pridejo zakonske zamudne obresti in stroški izterjave.

Neplačevanje preživnine izterjava za nazaj zato ni pomembna samo zaradi trenutne finančne stiske. Gre tudi za preprečevanje kopičenja obveznosti, ki jih je lahko pozneje bistveno težje izterjati.

Pri izračunu je treba upoštevati morebitne letne uskladitve preživnine in že opravljena plačila.

Preživnina je namenjena pokrivanju otrokovih vsakodnevnih potreb, od hrane in oblačil do izobraževanja ter drugih dejavnosti.

Kaj storiti, če dolžnik nima zaposlitve?

Pogosto se pojavi vprašanje, ali je izterjava sploh smiselna, če je drugi starš brezposeln.

Dejstvo, da dolžnik nima redne plače, še ne pomeni, da njegova preživninska obveznost samodejno preneha. Če želi doseči spremembo določene preživnine zaradi spremenjenih okoliščin, mora uporabiti ustrezen pravni postopek.

Izvršba je lahko usmerjena na drugo premoženje ali prihodke, če obstajajo in če zakon dopušča poseg vanje.

Če dolžnik trenutno nima premoženja, ki bi omogočalo uspešno poplačilo, pa lahko izvršba ostane neuspešna. Zato je pomembno preveriti tudi možnost nadomestila preživnine.

Kadar preživninski zavezanec ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko otrok pod zakonskimi pogoji pridobi pravico do nadomestila preživnine.

Preživninski sklad: pomoč, kadar drugi starš ne plačuje

Otrok lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev pridobi pravico do nadomestila preživnine pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.

Pomembna sprememba velja od septembra 2022: za pridobitev nadomestila ni več treba predhodno vložiti predloga za izvršbo.

To pomeni, da lahko upravičenec sproži postopek pri skladu tudi brez že začetega sodnega postopka izterjave. Sklad v takšnem primeru preverja okoliščine neplačevanja in omogoči preživninskemu zavezancu sodelovanje v postopku.

Višina nadomestila je odvisna od otrokove starosti. Od 1. februarja 2026 znaša:

• 98,09 evra mesečno za otroka do šestega leta starosti,
• 107,89 evra za otroka od šestega do štirinajstega leta,
• 127,50 evra za otroka nad štirinajstim letom.

Če je določena preživnina nižja od teh zneskov, nadomestilo ne presega določene preživnine.

Pomembno je razumeti, da nadomestilo ni enako celotni neplačani preživnini. Razlikuje se tudi od sodne izterjave zaostalih obrokov. Z izplačilom nadomestila sklad pridobi ustrezno terjatev do preživninskega zavezanca.

Pravica do preživnine pripada otroku, zato neplačevanje neposredno vpliva na sredstva, namenjena njegovemu preživljanju.

Neplačevanje preživnine in kazenska odgovornost

Neplačevanje preživnine lahko v določenih okoliščinah pomeni tudi kaznivo dejanje.

Kazenski zakonik v 194. členu določa odgovornost osebe, ki ne plačuje preživnine, čeprav bi jo bila sposobna plačevati, ob tem pa mora biti preživninska obveznost določena z izvršilnim naslovom.

Za osnovno obliko kaznivega dejanja je predvidena kazen zapora do enega leta. Če je zaradi neplačevanja ogroženo ali bi lahko bilo ogroženo preživljanje upravičenca oziroma se storilec plačilu izmika, je predvidena strožja kazen, do treh let zapora.

Vendar vsaka zamuda pri plačilu še ne pomeni kaznivega dejanja. Pomembne so dejanske okoliščine, predvsem sposobnost dolžnika za plačevanje in izpolnjevanje zakonskih znakov kaznivega dejanja.

Kazenska prijava tudi ni nadomestilo za sodno izvršbo. Če je cilj pridobiti neplačani denar, je treba ustrezno urediti tudi izterjavo.

Zastaranje preživnine: ali lahko dolg izgine?

Pri vprašanju neplačevanje preživnine izterjava je izjemno pomembno tudi zastaranje. Mnogi namreč zmotno sklepajo, da lahko stare dolgove zahtevajo brez časovne omejitve.

Pravica do preživnine po zakonu ne zastara, vendar to ne pomeni, da ne morejo zastarati posamezni zapadli obroki.

Za občasne preživninske terjatve praviloma velja triletni zastaralni rok. Kljub temu je treba upoštevati pomembno posebnost: med starši in otroki je tek zastaranja zadržan, dokler traja starševska skrb.

Na zastaranje lahko vplivajo tudi drugi zakonski razlogi za zadržanje ali pretrganje. Zato pri starejših dolgovih ni pravilno avtomatično sklepati, da je izterjava nemogoča.

Priporočljivo je pravočasno preveriti konkretne okoliščine in po potrebi pridobiti pravni nasvet.

Bančni izpiski in natančna evidenca prejetih nakazil lahko pomagajo pri dokazovanju višine neplačane preživnine.

Koliko stane izterjava neplačane preživnine?

Stroški postopka so odvisni od načina izterjave, potrebnih dejanj in morebitnega sodelovanja odvetnika.

Pri sodni izvršbi lahko nastanejo sodne takse in drugi izvršilni stroški. Če so izpolnjeni zakonski pogoji, je mogoče zahtevati, da potrebne stroške povrne dolžnik.

Osebe s slabšim premoženjskim položajem lahko preverijo upravičenost do brezplačne pravne pomoči, ki lahko krije stroške pravnega svetovanja, zastopanja oziroma postopka v odobrenem obsegu.

Strah pred stroški zato ne bi smel biti razlog, da upravičenec niti ne preveri možnosti uveljavljanja svojih pravic.

Kaj pa, če starš živi v tujini?

Neplačevanje preživnine izterjava je lahko zahtevnejša, kadar se dolžnik preseli v drugo državo, vendar to ne pomeni, da obveznost preneha.

V Sloveniji deluje pristojni državni sklad tudi kot osrednji organ za mednarodno izterjavo preživnin.

Možnosti in trajanje postopka so odvisni predvsem od države, v kateri dolžnik prebiva oziroma ima premoženje, ter pravil mednarodnega sodelovanja.

Finančne posledice neplačevanja preživnine lahko vplivajo na vsakdanje življenje družine in zagotavljanje otrokovih potreb.

Neplačevanje preživnine: izterjava zahteva pravočasno ukrepanje

Najpomembneje je, da upravičenec ne čaka predolgo. Že prvi neplačani obroki so razlog za preverjanje možnosti ukrepanja.

Neplačevanje preživnine izterjava ne pomeni nujno dolgotrajnega sodnega spora. V nekaterih primerih je mogoče dolg izterjati z izvršbo na plačo ali račun, v drugih pa otroku finančno pomoč zagotovi preživninski sklad.

Vsak primer je drugačen, vendar je osnovno pravilo jasno: preživnina je otrokova pravica in ne stvar dobre volje drugega starša.

Kadar preživnina ni plačana, posledic ne bi smel nositi otrok. Zato je poznavanje pravic in pravočasno ukrepanje pogosto odločilnega pomena za njegovo finančno varnost.

Pripravil: I.M.

Vir: PISRS, Freepik, Canva, Facebook

<p>The post Neplačevanje preživnine: izterjava je mogoča tudi za nazaj! first appeared on NaDlani.si.</p>