Nekdanji evropski komisar obtožen pranja denarja in vplivanja na obveščevalne službe v prid Rusije

Razkrita sporočila  na aplikaciji WhatsApp med nekdanjim evropskim komisarjem za pravosodje in visokim predstavnikom belgijske obveščevalne službe vzbujajo sum, da so agenti belgijskih varnostnih struktur načrtno preprečevali preiskave komisarjevih povezav z Rusijo.

Po poročanju portala Euobserver so belgijski preiskovalci pridobili sporočila med bivšim evropskim komisarjem Didierjem Reyndersom in Huguesom Brulinom, nekdanjim visokim uslužbencem belgijske državne obveščevalne službe VSSE. Sporočila, ki sta si jih izmenjavala med septembrom 2019 in aprilom 2023, naj bi razkrivala prizadevanja za ustavitev preiskav Reyndersovih domnevnih povezav z ruskimi obveščevalnimi strukturami. Reynders, ki je imel kot komisar za pravosodje dostop do strogo zaupnih dokumentov Evropske unije in Nata, se  sooča tudi z obtožbami pranja denarja, natančneje okoli milijon evrov. Nekdanji komisar sicer prihaja iz vrst liberalne evropske politične skupine Renew Europe, kamor spada tudi Gibanje Svoboda s poslancema Marjanom Šarcem in Ireno Jovevo.

Nekdanjega komisarja najbolj obremenjuje sporočilo iz decembra 2022 v katerem mu Brulin sporoča, da je bila “naloga večinoma opravljena”, pri čemer omenja reorganizacijo vodstvene strukture obveščevalne službe. Nekdanji komisar mu je odgovoril: “Bravo za opravljeno delo.” Čeprav sta govorila o kadrovskih spremembah znotraj belgijske obveščevalne službe, pet bivših in sedanjih obveščevalcev, ki so spregovorili za Euobserver, trdi, da je bila resnična naloga preprečiti nadaljnje preiskovanje Reyndersa. Po njihovih navedbah naj bi zaradi preiskovanja Reyndersovih domnevnih korupcijskih poslov in povezav z Rusijo trije obveščevalci izgubili službo, med njimi tudi vodji oddelkov za Rusijo in Afriko. “Ko je govoril o nalogi, je v resnici mislil na zaustavitev vseh preiskav Didierja Reyndersa. Ljudje so izgubljali kariere, če so njihove preiskave vodile do Reyndersa in Rusije,” je povedal eden od virov iz obveščevalne službe.

Drugi vir je opozoril, da so nekateri obveščevalci zaradi strahu pred izgubo službe začeli kar sami paziti kaj pišejo v poročilih o ruskih dejavnostih. Po njegovih besedah je bilo glede na informacije, s katerimi so razpolagali, nenavadno, da je Reynders sploh lahko postal evropski komisar za pravosodje.

Nadalje, korespondenca razkriva tudi poskuse diskreditacije nekdanjega belgijskega obveščevalca Nicolasa Ullensa, ki je leta 2018 protestno zapustil službo in pozneje javno obtožil Reyndersa sodelovanja z rusko obveščevalno službo. Označil ga je celo za pomembnega ruskega vohuna. Ullens je med drugim trdil, da je Reynders kot belgijski zunanji minister sprejemal odločitve v korist Moskve. Očital mu je poseganje v postopke zasega ruskega državnega premoženja leta 2015 in omejen belgijski odziv na poskus zastrupitve nekdanjega ruskega vohuna Sergeja Skripala v Veliki Britaniji leta 2018, ko je Belgija izgnala samo enega ruskega diplomata. Ullens je nadalje trdil, da so Reyndersovi domnevni zavezniki znotraj obveščevalne službe omejevali delo oddelka za rusko protiobveščevalno dejavnost. Slednji se je tako osredotočal predvsem na ruske diplomate, ne pa tudi na morebitne ruske agente, ki so v Belgiji delovali na drugih področjih.

Didier Reynders (Foto: STA)

Brulin je Reyndersu septembra 2019 ponudil pomoč pri “protinapadu” na Ullensa. V sporočilih sta nekdanjega obveščevalca  žalila in označevala za norca. Ullens je belgijski policiji leta 2019 prijavil tudi domnevne grožnje s smrtjo, ki naj bi prihajale od Reyndersovih sodelavcev znotraj obveščevalne službe. Eden od virov Euobserverja je poudaril, da je imel Ullens razpolagal z najboljšimi ovaduhi in obveščevalnimi viri. Po njegovem mnenju naj bi poznejša preiskava Reyndersovega domnevnega pranja denarja dodatno okrepila Ullensove trditve. Ullensu sicer trenutno sodijo zaradi umora, povezanega z družinskim sporom, ki ni povezan z njegovim nekdanjim delom v obveščevalni službi.

Povezave tudi s Kitajsko?

Obremenjujoče gradivo prav tako razkriva Reyndersove povezave z belgijskim plemičem Ernestom de Laminnejem de Bexom, ki ga je belgijska obveščevalna služba v zaupnih poročilih označila za domnevnega vplivnega agenta ruskih in kitajskih obveščevalnih služb. De Laminne de Bex je na svojem dvorcu Château d’Ophem nedaleč od Bruslja organiziral srečanja diplomatskega in konzularnega združenja CIDIC, na katerih so sodelovali evropski, Natovi in belgijski predstavniki. Tovrstni dogodki naj bi omogočali navezovanje stikov ruskih in kitajskih obveščevalnih služb z vplivnimi evropskimi predstavniki. Reynders naj bi plemiča večkrat obiskal, leta 2014 pa ga je tudi priporočil za podelitev baronskega naziva.

Čeprav se je njegovo ime pojavilo v več kot dvajsetih obveščevalnih poročilih, po navedbah virov Euobserverja slednja niso bila ustrezno obravnavana. Eden od virov trdi, da jih je sistematično blokirala skupina, povezana z Reyndersom. Belgijska obveščevalna služba sicer vsako leto pristojnim državnim organom posreduje več kot 2000 uradnih obvestil o varnostnih tveganjih, vendar v primeru de Laminneja de Bexa takšno opozorilo po navedbah portala ni bilo izdano.

Še več, de Laminne de Bex je prav tako Reyndersu januarja 2020 pisal o tem, da je treba ustaviti Ullensa. V sporočilu je predlagal osebno srečanje, na katerem bi skupaj poiskala najboljši način za utišanje nekdanjega obveščevalca. Plemič sicer zanika kakršnekoli povezave z ruskimi ali kitajskimi obveščevalnimi službami in zatrjuje, da je imel z Reyndersom le nekaj stikov. Obtožbe je označil za obrekovanje.

Foto: Pixabay

Obtožbe o pranju denarja

Povezave z Rusijo in vmešavanje v zadeve obveščevalnih služb pa niso edine stvari, ki bremenijo nekdanjega komisarja. Reynders, ki je bil med letoma 2019 in 2024 evropski komisar za pravosodje, pred tem pa belgijski zunanji in obrambni minister, se je namreč znašel pod drobnogledom policije decembra 2024, le štiri dni po koncu mandata v Evropski komisiji. Belgijski preiskovalci so ga leta 2025 obtožili pranja približno milijona evrov prek nakazil na bančni račun in nakupov loterijskih srečk. Pravzaprav so ravno med preiskavo povezano s pranjem denarja odkrili tudi sporno korespondenco z Brulinom. Reynders zavrača očitke o nezakonitem ravnanju. Njegovi odvetniki niso odgovorili na vprašanja o domnevnem vplivanju na obveščevalno službo, prav tako zadeve niso želeli komentirati predstavniki belgijskega tožilstva in VSSE.

Evropska komisija je medtem sporočila, da je pripravljena sodelovati z nacionalnimi preiskovalnimi organi, a je ob tem poudarila, da Evropsko javno tožilstvo (EPPO), s katerim je Reynders kot komisar za pravosodje tesno sodeloval, deluje neodvisno in da Komisija nima dostopa do spisov posameznih preiskav. Tožilstvo sicer preiskuje na tisoče primerov domnevnih goljufij z evropskimi sredstvi, katerih skupna vrednost dosega več milijard evrov. Morebiten dostop tujih obveščevalnih služb do takšnih podatkov bi zato lahko predstavljal resno varnostno tveganje.

Foto: Posnetek zaslona

Širša problematika povezav med obveščevalci in politiki

Kot kaže gre pri političnem kadrovanju znotraj obveščevalnih služb za širšo problematiko. Nekdanji belgijski sodnik Walter De Smedt, ki je sodeloval pri nadzoru teh služb, ocenjuje, da razkrita sporočila kažejo na problematične osebne povezave med političnimi funkcionarji in vodstvom varnostnih struktur. Po njegovem mnenju že zasebna komunikacija med evropskim komisarjem in visokim obveščevalnim uradnikom odpira vprašanja o spoštovanju službene zaupnosti in notranje hierarhije obveščevalne službe. De Smedt meni, da sporočila namigujejo tudi na poskuse ustavitve preiskav, čeprav ne vključujejo tovrstnih jasnih navodil.

Varnostni strokovnjak Kenneth Lasoen z Univerze v Antwerpnu prav tako opozarja na dolgoletno politično kadrovanje v belgijskih obveščevalnih službah, ki lahko omogoča prikrivanje nepravilnosti in zaščito vplivnih posameznikov. Po njegovih besedah je belgijska politična kultura, zlasti v frankofonskem delu države, zaznamovana s klientelizmom in vplivom političnih strank na ključne državne ustanove. Pri tem je izpostavil tudi Reyndersovo liberalno stranko Mouvement Réformateur (MR) in Socialistično stranko (PS).

Razkrita sporočila po Lasoenovi oceni ponazarjajo, kako lahko politične stranke s kadrovanjem svojih ljudi na pomembne položaje pridobijo nadzor nad državno upravo in zaščitijo posameznike iz lastnih vrst.

Reyndersov primer je še posebej zaskrbljujoč, saj je imel dostop do tajnih informacij. Kot belgijski minister je imel dovoljenje za vpogled v strogo zaupne nacionalne, evropske in Natove dokumente, pozneje pa je kot evropski komisar za pravosodje sodeloval pri oblikovanju pomembnih evropskih politik.

Belgijska obveščevalna služba je poleg tega odgovorna za zaščito sedežev Evropske unije in Nata v Bruslju pred vohunjenjem. Morebitno sodelovanje visokih predstavnikov te službe pri prikrivanju dejavnosti v korist Rusije bi zato predstavljalo resen udarec verodostojnosti evropskega varnostnega sistema.

Po podatkih švedske obrambne raziskovalne agencije je bilo med letoma 2010 in 2021 v približno dvajsetih članicah EU javno razkritih več kot petdeset primerov vohunjenja za Rusijo. Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 so evropske države zaradi suma vohunjenja izgnale približno 700 ruskih diplomatov, ruske obveščevalne dejavnosti pa so se razširile tudi na sabotaže in novačenje sodelavcev prek spleta.

A. S.