Nekdanja ustavna sodnika: Ustavno sodišče je postalo “ugrabljena institucija”

“Problem je bil tudi v tem, da je ta institucija postala ena od tistih, za katere pravimo, da gre za tako imenovane ugrabljene institucije, kjer politika do te mere prodre v institucijo in pravzaprav vsiljuje neke svoje interese; preko imenovanj je to najlažje. Ta institucija ne deluje več v skladu s svojim namenom, ustavnim namenom v demokratični družb,” je prepričan nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.

Po volitvah sta nekdanja ustavna sodnika ddr. Klemen Jaklič in Jan Zobec spregovorila o ustavnem sodišču, volitvah in zaupanju v demokracijo. Jaklič je uvodoma povedal, da se je v vlogi ustavnega sodnika trudil v skladu s svojo prisego ravnati po svoji vesti, odločati po ustavi in zakonih ter odločati v okviru vrednostnega temelja svobodne demokratične družbe. “Torej tistega, kar Slovenijo loči od njenih predhodnic, recimo Jugoslavije in drugih nedemokratičnih režimov, vsaj na idealni ravni. To je tisto, za kar se je Slovenija odločila pred 35 leti, in brez tega vrednostnega temelja po mojem mnenju ne moreš biti pravi ustavni sodnik, prava ustavna sodnica.”

Jaklič je poudaril, da vse zahodno ustavno pravo temelji na tem vrednostnem temelju. Ko se je odločal, je imel vedno to v mislih. “Imel sem toliko lažjo nalogo v tem, ker primerjalna zahodna ustavnosodna doktrina sama temelji na tem. Tako da, če poznaš to ustavnosodno doktrino in ta temelj, ti ni težko najti smeri, ki je za odločitev v konkretnih primerih, še posebej tistih, ki so sistemske narave, pravilna. Temu sem vselej sledil, od tega nisem nikoli odstopal,” je bil jasen.

Večkrat je odločila volja

Priznava, da ga je, kot slovenska javnost to ve zaradi njegovih ločenih mnenj, večkrat zmotilo, da tudi ko je poskušal s kakšnimi argumenti prikazati, da gre za tako temeljne stvari, kot je vprašanje svobodne demokratične družbe pri neki odločitvi, in da so stvari glede ustavnosodne doktrine primerjalno jasne, ustavno sodišče oziroma večina sestave ni zavila v to smer. “Včasih je celo, to sem večkrat potarnal v ločenih mnenjih, te argumente, te predstavitve v argumentaciji ignorirala. Večkrat sem ocenjeval, da je v tej ali oni pomembni, vrednostno napeti, sistemsko pomembni odločitvi včasih bolj odločala volja kot ustavnosodna doktrina, kot pravo, pravna država, večkrat je odločila volja kot celo razum.” Razum je po njegovih besedah tisti, ki sooča argumente, ki išče zgolj resnico, in svobodna demokratična družba je tista, ki je v sozvočju z resnico. Zapisal je celo, da je šlo za odločitve izven prava.

Politična večina imenovala na način, da je bila ugrabitev institucije mogoča

Sledilo je vprašanje glede sestave Ustavnega sodišča RS, saj se zdi, da dobivamo sodišče zgolj po meri ene strani, enega prepričanja. “Mislim, da je tukaj problem in da se ne motite ter ste zadeli v srž problema,” je Jaklič zatrdil v odgovor na vprašanje in dal vedeti, da v zadnjem obdobju, zadnjih devetih letih, kar je opazoval z lastnimi očmi, meni, da je bil problem ne samo v tem, da je bilo premalo različne pluralnosti, ampak kar je povezano s tem. “Problem je bil tudi v tem, da je ta institucija postala ena od tistih, za katere pravimo, da gre za tako imenovane ugrabljene institucije, kjer politika do te mere prodre v institucijo in pravzaprav vsiljuje neke svoje interese; preko imenovanj je to najlažje. Ta institucija ne deluje več v skladu s svojim namenom, ustavnim namenom v demokratični družbi. Če je tolikokrat zavila stran od tega vrednostnega temelja, jaz sem to skušal pokazati preko ločenih mnenj, potem je to utemeljena skrb. Poleg tega mislim, da je politična večina tukaj skozi ta leta zlorabila svojo pristojnost in je imenovala na tak način, da je bila ugrabitev institucije mogoča.”

Ddr. Klemen Jaklič (Foto: Posnetek zaslona Planet TV)

To je bila po njegovih besedah politična večina, ki je bila bolj ali manj monolitna. Kot pravi, bi se bilo treba zavedati, da na ustavno sodišče sodijo ljudje, ki niso nepopisan list, za katere se ve, kaj so storili za svobodno demokratično družbo v svoji pravniški karieri. “To je prva in najpomembnejša stvar, za tem je prav tako pomembna pluralnost. Pred pluralnostjo je to, kaj si v preteklih 20, 30 letih, kje si pokazal svojo pokončnost, ali si zavzel svojo pravniško avtoriteto za vrednostni temelj, da se bo Slovenija premaknila naprej, da bomo uresničevali in uresničili tisto obljubo, ki je zaenkrat samo obljuba na papirju, da bo Slovenija pravna in demokratična država.” Pravi, da niso bili vsi sodniki potisnjeni v ta položaj s strani večine. “Kolega Šorli ni del te večine, jaz nisem bil del te večine, kolega Svetlič tudi ne,” je navedel in dodal, da se je tukaj ta argumentativna os tudi ujela. “Vidim, da je bila tukaj ta razlika med tistimi sodniki, ki so sledili temu vrednostnemu temelju, in tistimi, ki temu temelju v ključnih primerih niso sledili.”

Zobec je v zvezi z vprašanjem, kako gleda na pozicijo Ustavnega sodišča RS in kako se je pozicioniralo po vsem tem, uvodoma opomnil, da je šlo Ustavno sodišče v tej kratki zgodovini, več kot 35 let, skozi različna obdobja. Po njegovem je bilo ključno prvo obdobje; takrat je namreč ta temeljna prva sestava Ustavnega sodišča položila temelje slovenskega ustavnega prava in ustavnosodne presoje. “Te temelje so naslednje sestave spoštovale, nadgrajevale, razvijale in zgradile neko razvejano ustavnosodno prakso. Druga sestava, tretja sestava, v katerih sem bil tudi sam, smo sledili temu in organsko, evolutivno, predvidljivo doktrine ustavnosodne presoje razvijali naprej, jih pojasnjevali v novih, drugačnih okoliščinah, dokler se ni zgodilo to, kar se je zgodilo s to zadnjo sestavo. Tu je prišlo res do neke nesrečne izbire; zaradi stika različnih dejavnikov se je zgodilo to, da je ustavno sodišče pretežno v odločujoči večini postalo pravzaprav, kot je rekel dr. Jaklič, plen dominantne politike, ki si je nastavila svoje sodnike.” Po njegovih besedah smo bili priča razgradnji v številnih primerih tistega, kar so prejšnje generacije ustavnih sodnikov gradile. Opozoril je, da se je v tej sestavi začel uporabljati izraz rezultatsko sojenje. “Ta izraz je sedaj že kar udomačen in izraža to ugrabljenost.”

Slovensko volilno telo v veliki večini povsem neobčutljivo za korupcijo

V zvezi z nedavnimi državnozborskimi volitvami je Zobec spomnil na volilno nedeljo, ko so na njegovo veliko presenečenje in razočaranje rezultati nakazovali uspeh dosedanje koalicije. To se je na koncu potrdilo, da je relativna zmagovalka prejšnja vodilna koalicija. “To me je zelo potrlo. Ne toliko zaradi tega, čemu smo sedaj priča, povolilnim poskusom te in one koalicije, pač pa zaradi sporočila, ki ga dojemam, da je slovensko volilno telo v veliki večini povsem neobčutljivo za korupcijo in za razgradnjo osnovnih temeljev pravne države.” Pravi, da je v teh volitvah videl referendum o korupciji, temeljih pravne države, da ne govori o kvaliteti življenja, ekonomskega, duhovnega in siceršnjega.

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec (Foto: Planet TV)

Po besedah Jakliča nismo še očitno tako zreli, da bi z dovolj veliko večino rekli korupciji, nasprotju vladavine prava, totalitarnim elementom in tej zmesi, ki s svobodno demokratično družbo nima nič opraviti, odločno ne. “Šlo je v nasprotno smer. To me je znova presenetilo, rekel sem, očitno še ni čas. Čeprav na vsakih volitvah čakam na ta obrat, ker je to naraven proces.” Je pa po njegovem res, da v Sloveniji volilno tekmo vselej spremljajo tudi vzvodi oblasti, od monopola na medijskem področju, monopola na civilnodružbenih področjih, zlorabe institucij pregona, preiskovanja in podobno. “Tako da to spet ni bila enaka tekma. Podal sem že stališče, da volitve v Sloveniji za moje pojme po kriterijih ustavnega prava še niso bile svobodne in enake. Tudi tokrat mislim, da ni bilo v redu vse.”

Jaklič pravi, da je pazljivo prisluhnil vsem zatrjevanjem nezakonitosti; poleg teh, ki jih je slišal in ga skrbijo, ve še za druge protiustavnosti. “Nenazadnje, da se poslanke in poslance voli v okrajih, ki so številčno glede volivk in volivcev tako različni 1 : 3, to ni skladno z nobenim evropskim standardom, nobenim ustavnopravnim standardom, to je eklatantna kršitev ustave,” je bil jasen in dodal, da to vedo vsi ustavni pravniki. “To sem zapisal v svojem ločenem mnenju. Ustavno sodišče se takrat, ko smo odločali o volilnem sistemu, ni hotelo dotakniti tega argumenta, ker ni odgovora na to. To vedo vsi resni ustavni pravniki, obstajajo namreč o tem standardi primerjalne ustavne prakse; odstopanje je lahko 10 odstotkov, ne pa 300.” Tukaj se je po njegovem spet pokazalo, da ima volivec v okraju, kjer je manj volivcev, trikrat večjo moč kot volivec v okraju, kjer je trikrat več volivcev. “Poleg tega, da tega niso sanirali, kljub temu da je to znana kršitev, huda kršitev, to sploh ni demokratični volilni sistem, kjer bi upoštevali načelo ena oseba – en glas, kar je osnovno demokratično načelo, je bilo zaznanih še kup drugih kršitev ali domnevnih zatrjevanih kršitev. Vnaprej se je to povedalo, pa organi tega niso popravili,” je navedel in dodal, da bi moral vsak organ, ki je zavezan k zakonitosti, to najprej narediti; odgovor, da je bilo tako že do zdaj toliko in toliko let, po njegovem ni pravi.

Ž. N.