Nekdanja poslanka Svobode razkriva ozadje parlamentarnih preiskav: zakaj je v nedeljo smiselno glasovati ZA?

Nekdanja poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek je ponovno odprla vprašanje političnih zlorab parlamentarnih preiskovalnih komisij. Njene besede so še posebej odmevne tik pred nedeljskim referendumom o Zakonu o parlamentarni preiskavi. Tokrat namreč ne govori opozicija, ampak nekdanja poslanka največje koalicijske stranke, ki je eno takšnih komisij tudi sama vodila.

Mojca Šetinc Pašek je bila julija 2022 kot poslanka Gibanja Svoboda imenovana za predsednico parlamentarne preiskovalne komisije o domnevno nezakonitem financiranju političnih strank in politične propagande v medijih. Državni zbor jo je s tega mesta razrešil novembra 2023, vodenje komisije pa je prevzela Tamara Vonta. Prav zato imajo njene kasnejše izjave posebno težo.

Toda pred referendumom je šla še korak dlje.

Šetinc Pašek: Komisije so se uporabljale tudi za kaznovanje posameznikov

V oddaji Brez maske na TV3 je nekdanja poslanka Svobode spregovorila o pritiskih, ki naj bi jih bila deležna v času vodenja komisije. Povedala je, da naj bi nekdanja generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković želela imeti nadzor nad dogajanjem v njeni preiskovalni komisiji in da naj bi obstajali poskusi pridobivanja podatkov, do katerih zunanji ljudje ne bi smeli imeti dostopa.

Še bolj neposredna je bila pri ocenjevanju namena nekaterih komisij v času Golobove vlade. Po njenem mnenju nekatere niso bile ustanovljene zgolj zaradi parlamentarnega nadzora, temveč tudi zato, da se določeno osebo politično sankcionira oziroma kaznuje.

Še pomembnejša je njena izjava o zakonu

Za nedeljski referendum pa je morda najpomembnejši drugi del njenega nastopa. Šetinc Pašek namreč meni, da je bila ureditev Zakona o parlamentarni preiskavi, sprejeta na pobudo takratne predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, oblikovana tudi zato, »da kakšna preiskovalna komisija ne bi bila ustanovljena«. In prav tukaj pridemo do bistva nedeljskega glasovanja.

V nedeljo, 11. oktobra 2026, bomo na zakonodajnem referendumu odgovorili na vprašanje:

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«

Torej:

ZA pomeni, da podpirate uveljavitev novega zakona.

Zakaj je glas ZA pomemben?

Bistvo novele je vprašanje, ali mora biti parlamentarna preiskava predvsem učinkovito orodje nadzora oblasti, ali pa jo lahko različni postopki in pravna sredstva za daljše obdobje praktično ustavijo.

Ustavno sodišče: učinkovita parlamentarna preiskava je ustavna vrednota

Pri tem je izjemno pomembna odločitev Ustavnega sodišča z 10. septembra 2026. Sodišče je razveljavilo določbo veljavnega zakona, po kateri Državni zbor po vložitvi zahteve za ustavno presojo ni smel imenovati preiskovalne komisije oziroma nadaljevati postopka, dokler ne bi odločilo Ustavno sodišče. Ustavno sodišče je poudarilo nekaj bistvenega:

učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota v širšem javnem interesu.

Preiskava mora biti po stališču sodišča izvedena v razumnem roku in ne sme biti onemogočena zaradi zlorab pravic, izmikanja ali prikrivanja informacij. To je pomembno sporočilo prav pred referendumom. Parlamentarni nadzor nima prave vrednosti, če se lahko preiskava začne šele takrat, ko politično vprašanje, zaradi katerega je bila zahtevana, že zdavnaj ni več aktualno.

Parlamentarna preiskava mora veljati za leve in desne

Pravila parlamentarnega nadzora morajo biti napisana tako, da delujejo tudi takrat, ko preiskava aktualni oblasti ni všeč. Pravica tretjine poslancev zahtevati parlamentarno preiskavo je pomemben del nadzorne funkcije parlamenta. Že Ustavno sodišče je v preteklosti opozorilo, da ta pravica ne sme obstajati samo na papirju, ampak mora biti mogoče preiskavo tudi dejansko in učinkovito izvesti.

Zakaj bi kdo nasprotoval?

Nasprotniki novele opozarjajo, da bi ZPPre-B zmanjšal nekatere možnosti pravnega varstva posameznikov, ki se znajdejo v parlamentarni preiskavi. To je legitimen pomislek.

Toda odgovor na morebitno zlorabo parlamentarne preiskave ne more biti sistem, v katerem je mogoče parlamentarno preiskavo tako učinkovito blokirati, da se ta sploh ne začne ali izgubi svoj politični in nadzorni pomen. Potrebujemo oboje: varstvo pravic posameznika in učinkovit parlamentarni nadzor oblasti.

Ko nekdanja poslanka oblasti opozarja na zlorabe, je vredno prisluhniti

Najprej je priznala, da je bila komisija, ki jo je vodila, namenjena tudi političnemu obračunu z nasprotnikom. Zdaj govori še o političnih pritiskih, poskusih dostopa do podatkov in o svojem prepričanju, da je bila zakonska ureditev sprejeta tudi zato, da bi se ustanavljanje nekaterih preiskovalnih komisij otežilo oziroma preprečilo. To je opozorilo, ki presega en politični mandat.

V nedeljo ZA za učinkovit nadzor oblasti

Zakon o parlamentarni preiskavi ne sme biti pisan za Roberta Goloba, Janeza Janšo ali kogarkoli drugega. Mora biti napisan za državljane. Za njihov interes, da se sumi politične odgovornosti lahko raziščejo tudi takrat, ko oblast tega ne želi.

Ustavno sodišče je letos samo poudarilo, da je učinkovita parlamentarna preiskava ustavna vrednota in da je treba preprečiti, da bi postopkovni mehanizmi preiskavo nesorazmerno ovirali ali zavlačevali. Zato je odgovor na nedeljskem referendumskem vprašanju pomemben:

• ZA učinkovito parlamentarno preiskavo.
• ZA možnost preiskovanja politične odgovornosti.
• ZA nadzor nad oblastjo, ne glede na to, kdo jo trenutno predstavlja.

P.N.