Ne boste verjeli, kje bodo merili hitrost – največ kazni pade prav tam

Ta teden bodo radarji na cestah pogostejši kot kadarkoli – vprašanje ni več, ali vas bodo ujeli, ampak kje.

LJUBLJANA – V ponedeljek, 13. aprila, se po vsej Sloveniji začenja nacionalna preventivna akcija »Hitrost«, ki jo vodita Agencija za varnost prometa in Policija. Do nedelje, 19. aprila, lahko vozniki pričakujejo poostren nadzor hitrosti – tudi z večjim številom radarjev, tako stacionarnih kot mobilnih. Poseben poudarek bo v sredo, 15. aprila, ko bo v okviru ROADPOL potekal t. i. maraton merjenja hitrosti po vsej Evropi.

Čeprav se takšne akcije pogosto dojemajo kot »lov na prehitre voznike«, številke kažejo, da gre za precej več kot to.

Hitrost ostaja tihi ubijalec slovenskih cest

Neprilagojena hitrost že vrsto let ostaja eden ključnih dejavnikov najhujših prometnih nesreč. Lani je bilo na slovenskih cestah zaradi hitrosti kar 3.890 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 39 ljudi. To je kar 30 odstotkov več kot leto prej.

Še bolj zaskrbljujoče je, da je bila hitrost v letu 2025 najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom – v kar 42 odstotkih primerov. Pogosto v kombinaciji z alkoholom ali neuporabo varnostnega pasu.

Podatki za leto 2026 ne nakazujejo izboljšanja: v prvih treh mesecih je zaradi hitrosti umrlo že 9 ljudi.

To niso zgolj statistike – to so konkretna življenja, ki bi jih bilo mogoče rešiti.

Radarji bodo povsod

V času akcije bo policija okrepila nadzor predvsem na odsekih, kjer prihaja do največ prekoračitev hitrosti. Presenetljivo to niso le avtoceste, temveč predvsem naselja.

Največ prometnih nesreč zaradi hitrosti se namreč zgodi prav:

• v naseljih z uličnim sistemom,
• v naseljih brez uličnega sistema,
• na regionalnih cestah.

To pomeni, da radarji ne bodo le na »klasičnih« točkah, ampak tudi:

• v bližini šol in vrtcev,
• na mestnih vpadnicah,
• na lokalnih cestah, kjer vozniki pogosto »spustijo nogo s plina«.

Policija je lani zabeležila več kot 124.000 kršitev hitrosti, samo v prvih treh mesecih letošnjega leta pa že več kot 30.000. To jasno kaže, da problem ni redek – ampak sistemski.

Bodimo konkretni

Če vas zanima, kje konkretno radarji najpogosteje “pobirajo” kazni, so to predvsem znane mestne in regionalne točke, kjer vozniki izgubijo občutek za omejitve: v Ljubljani so med izpostavljenimi lokacijami Jurčkova cesta, Resljeva cesta, Cesta 27. aprila in Tacenska cesta, kjer so postavljena tudi nova ohišja radarjev. Na avtocestah radarje pogosto postavljajo na nevarnih odsekih, kot sta A2 pri galeriji Moste (smer Ljubljana) in pred viaduktom Tržiška Bistrica proti Jesenicam. V Mariboru pa so med najbolj “kaznovanimi” točkami Gorkega ulica (cona 30) ter nove lokacije na Kopitarjevi, Krekovi in Lackovi cesti  . Policija sicer v času akcije meri hitrost na kar več kot 500 lokacijah po vsej Sloveniji, kar pomeni, da radarji niso le na znanih mestih, ampak tudi na manj pričakovanih lokalnih cestah in v naseljih, kjer vozniki najpogosteje popustijo.

Največ kazni so zapisali tukaj:

Ljubljana:

• Hradeckega cesta 35
• Tovarniška ulica 22
• Dunajska cesta 202
• Ulica bratov Babnik 57
• Cesta v Mestni log 45 (pri Osnovni šoli Kolezija) 

O seznamih lokacij z radarji iz prejšnjih let smo poročali v tem prispevku:

Seznam lokacij: tu bodo merili hitrost od ponedeljka dalje

Iz starejšega arhiva pa seznam lokacij radarjev lahko preverite TUKAJ in TUKAJ.

Foto: Radarji Vir: Facebook

Zakaj vozniki še vedno vozimo prehitro?

Raziskave kažejo zanimiv paradoks: približno polovica voznikov priznava, da vozi prehitro, hkrati pa večina takšno vedenje obsoja.

Razlogi so precej človeški:

• občutek, da z vožnjo po omejitvah izgubljamo čas,
• pretirano zaupanje v lastne vozniške sposobnosti,
• nizka zaznana verjetnost nadzora.

Ravno zato imajo tovrstne akcije tudi preventivni učinek – povečajo občutek, da nadzor obstaja.

Razlika med 30 in 50 km/h je lahko usodna

Direktorica AVP, mag. Saša Jevšnik Kafol, opozarja na dejstvo, ki ga vozniki pogosto ignoriramo: hitrost ni le številka.

Pri hitrosti 50 km/h:

• je zavorna pot več kot 13 metrov,
• z reakcijskim časom se razdalja podvoji,
• trk v pešca pomeni do 80 % verjetnost smrti.

Pri 60 km/h ta verjetnost naraste na kar 95 odstotkov.

Za primerjavo: trk pri 30 km/h pomeni približno 10-odstotno tveganje za smrt.

Razlika, ki se na merilniku hitrosti zdi majhna, ima v realnosti dramatične posledice.

Opozorila pomagajo, a ne zadostujejo

Po Sloveniji so že več let nameščeni prikazovalniki hitrosti »Vi vozite«, ki voznike sproti opozarjajo na njihovo hitrost. Analize kažejo, da ti sistemi zmanjšajo povprečno hitrost za 2 do 8 odstotkov.

A težava ostaja: ekstremne prekoračitve se še vedno pojavljajo.

To pomeni, da opozorila niso dovolj – potrebna je kombinacija:

• nadzora (radarji),
• infrastrukture (cona 30),
• in spremembe vozniške kulture.

Hitrost ni samo varnost

Manj znano dejstvo: počasnejša vožnja pomeni tudi nižjo porabo goriva. Manj pospeševanja in zaviranja pomeni:

• manjšo obrabo vozila,
• nižje stroške,
• manj emisij.

Torej: počasneje ni le varneje – je tudi pametneje.

Sporočilo voznikom

Akcija »Hitrost« ni namenjena kaznovanju, ampak opozarjanju. Radarji so zgolj orodje – bistvo je drugje.

Vprašanje, ki si ga mora zastaviti vsak voznik, ni:

»Kje so radarji?«

ampak:

»Ali vozim tako, da bom varno prišel na cilj?«

Na cesti namreč ne štejejo sekunde, ki jih prihranimo, ampak dejstvo, da pridemo domov.

Ključni nasveti za voznike:

• V naseljih dosledno upoštevajte omejitve.
• V bližini šol in vrtcev dodatno zmanjšajte hitrost.
• Ohranjajte varnostno razdaljo.
• Prilagodite vožnjo razmeram (dež, megla, noč).
• Ne hitite – razlika v času je minimalna, razlika v posledicah pa lahko usodna.

V tednu, ki prihaja, bodo radarji bolj prisotni kot običajno. A če to pomeni, da bo na cestah vsaj ena nesreča manj, je namen dosežen.

Pripravil: N. Z.

Vir: AVP, www