»Navijal sem za Iran in nato za Zelenortske otoke«

Za pisatelja Dušana Jelinčiča je znano, da spremlja športno dogajanje, nenazadnje je do upokojitve to počel tudi zaradi poklicne dolžnosti.

Koliko tekem letošnjega mundiala ste si ogledali?
V bistvu še nisem pogledal niti ene cele tekme, morda dve ali tri. Gledam pa vrhunce, se pravi "highlightse".

Zakaj ne gledate celih tekem?
Sedenje uro in pol pred TV je zame nepojmljivo. Zmeraj je bilo tako. S highlightsi pa je tekma strnjena v nekaj minut. Mislim, da sem na Youtubu pogledal vse vrhunce.

Kar kaže, da spremljate potek prvenstva. Vas ne moti, kar se dogaja v ozadju, nazadnje preklic prepovedi igranja za nogometaša ZDA po domnevnem klicu Donalda Trumpa?
Še kako. Preklic kazni je "megasvinjarija", drugih besed ni. Nesprejemljivo je tudi to, kako so se obnašali z Iranci in jih prisilili v potovanja po več tisoč kilometrov. Enako nezaslišana je prepoved vstopa v državo za afriškega sodnika. Vsi normalni ljudje se ob tem zgražajo. A tako pač je. Kljub temu sledim, doslej sem spremljal vsa svetovna prvenstva v nogometu.

Ste si katerega še posebej zapomnili?
Tistega v Mehiki leta 1986 ali tudi tistega v Italiji 1990, ko sem pisal poročila za Primorski dnevnik. Druga mi niso posebej ostala v spominu, lahko pa povem, da si zmeraj ogledam finale, že od leta 1966, ko je Anglija premagala Zahodno Nemčijo s 4:2. Nato se spomnim, kako je leta 1970 Brazilija premagala Italijo 4:1, leta 1974 je Nemčija premagala Nizozemsko ...

Zapomnili ste si izide vseh finalnih tekem?
Ja, imam šahovski spomin.

Če si zmeraj ogledate finale, očitno 19. julija letos ob 21. uri ne boste predstavljali kakšne svoje knjige ...
Ne, vmes bom nekaj dni v Londonu, ampak 19. julija zvečer nimam ničesar in bom gotovo gledal tekmo.

Samo gledate ali tudi navijate?
Navijal sem za Iran in nato za Zelenortske otoke. Od teh, ki so še ostali v igri, pa ni nikogar več, za katerega bi si posebej želel, da zmaga. Gotovo ne navijam za Francijo, niti za Portugalsko ali Španijo, Norveška mi je že bolj simpatična, a mi je zelo žal, da je izločila Brazilijo. Argentina mi je simpatična zaradi Messija, a če moram izbrati nekoga, potem si najbolj želim, da bi svetovni prvak postal Maroko. A to je nemogoče. Tudi če bi igrali najboljši nogomet, ne Maroko ne Norveška ne bi zmagali. Tu pa ne bom dodal ničesar več, ker ne bi rad omenjal teorij zarot.