»Napovedali so mi glavobole, a me ne skrbi«

Energije ji ne manjka. Iz besed novoimenovane predsednice Fundacije Narodni dom Lidie Glavina je zaznati optimizem in željo po kljubovanju oziroma reševanju težav. Prve se bo lotila že danes na seji upravnega odbora fundacije v Narodnem domu v Ulici Filzi v Trstu, v prostorih Oddelka za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice, kjer bo ob prisotnosti notarja podpisala dokumente za vpis fundacije v Enotni nacionalni register za tretji sektor (Runts), kar bo omogočilo brezplačen prenos lastništva nad Narodnim domom pri Svetem Ivanu od Dežele FJK na fundacijo, brez dodatnih davkov.

Lidia Glavina je na predlog Sveta slovenskih organizacij na čelu fundacije nasledila Igorja Giacominija, ki je s tega položaja odstopil lansko jesen. Funkcijo bo opravljala za preostali del mandata, se pravi še dve leti. Rodila se je v Trstu, odraščala je pri Svetem Jakobu, smo izvedeli med pogovorom. Diplomirala je iz ekonomije na tržaški univerzi, za sabo pa ima več menedžerskih izkušenj – bila je na vodilnih mestih v švedskem Electroluxu, izvršna direktorica avstrijske družbe Imsa Group Gmbh, finančna direktorica družbe Husqvarna Forest Garden v Sloveniji, med letoma 2016 in 2019 pa je bila predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Prevzeli ste vajeti Fundacije Narodni dom. Čaka vas nemalo dela – najprej z Narodnim domom pri Svetem Ivanu, nato še s tistim v Ulici Filzi. Katere so vaše prioritete na tem položaju?

Izzivov je nedvomno veliko. V tem trenutku je prioriteta ureditev zadev pri Svetem Ivanu. Najprej moramo rešiti nekaj administrativnih vprašanj, s katerimi se bomo začeli ukvarjati že v petek (danes, op. ur.) na prvem zasedanju upravnega odbora po daljšem času. Upam, da bo to šlo hitro.

Prihodnji teden se bom sestala z vodstvom Narodne in študijske knjižnice ter Slovenskega raziskovalnega inštituta, da pripravimo pogodbo o oddaji prostorov oziroma o brezplačnem najemu, tako da se v stavbi potem lahko zaključijo dela v kletnih prostorih za arhive, za katera je odgovorna Dežela Furlanija - Julijska krajina. Zavod za varstvo kulturne dediščine je že prižgal zeleno luč, a čaka še na podpis pogodbe. Potem bo na vrsti selitev.

To je tisto, kar lahko uredimo najhitreje, vse ostalo pa bo zahtevalo več časa, tudi zaradi zakonskih določil.

K Svetemu Ivanu so se nekatere ustanove začele seliti že septembra lani. Kdaj lahko pričakujemo resnično odprtje svetoivanskega Narodnega doma?

Težko rečem. V tednu dni po mojem imenovanju smo že sklicali sejo upravnega odbora in začeli s prvim korakom. Mislim, da bomo pospešeno tudi nadaljevali. Upam, da bomo v približno enem mesecu uredili tudi pogodbo. To je prioriteta.

Kdo bo potem plačeval tekoče stroške Narodnega doma pri Svetem Ivanu?

Za enkrat jih krijejo člani fundacije, v prihodnje pa bo izziv vzpostaviti pridobitno dejavnost, ki bi delno pokrivala stroške tudi svetoivanskega doma.

Vaše ime se v zvezi s Fundacijo Narodni dom ni omenjalo, v organizacijah slovenske manjšine doslej niste bili dejavni. Vas je imenovanje presenetilo?

Presenečena sem bila, takšne ponudbe res nisem pričakovala. V to sem se podala morda tudi nekoliko naivno, vendar verjamem, da bomo dobro delali. Veliko ljudi mi je čestitalo, prav toliko pa jih je napovedalo, da me bo zelo bolela glava. Navajena sem na funkcije, kjer rado boli glava, to me ne skrbi.

To vidim kot izziv, ki se ga bom lotila pragmatično – z željo, da pridemo do skupne vizije. Moja naloga je lahko tudi gonilne narave, manjšina pa si mora razjasniti, kaj si želi, seveda v okviru možnosti in zakonodaje.

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.