Bolečina v hrbtu se na vrtu pogosto ne pojavi zaradi enega samega težkega opravila, ampak zaradi niza majhnih napak, ki se skozi dan seštevajo. Prav vrtnarjenje, ki je sicer med najbolj zdravimi oblikami gibanja v zrelejših letih, lahko hitro postane vir težav, če telo dolgo vztraja v prisiljeni drži.
Mnogi upokojenci vrt doživljajo kot prostor miru, reda in koristnega dela. Tam preživijo več ur, pogosto brez občutka, da se telo medtem utruja drugače kot pri hoji ali lahki telovadbi. Težava vrta je prav v tem, da delo pogosto poteka nizko pri tleh, z veliko sklanjanja, obračanja in dvigovanja. Človek tega sprva ne občuti, šele pozneje se oglasi križ, vrat ali ramena.
Prav zato je smiselno govoriti o napakah, ki niso nujno velike, so pa zelo pogoste. Marsikdo dela predolgo brez premora, uporablja neprimerno orodje ali pa vse opravi v enem zamahu, ker želi čim prej videti rezultat. Telo po 60. letu tega ritma praviloma ne prenese več tako zlahka. Vrt ostane lep tudi brez tega, da bi naslednji dan bolelo vse od pasu navzdol.
Delo na vrtu, bolečine v križuNajveč škode naredi dolgotrajno sklanjanje
Najpogostejša napaka je dalj časa trajajoče delo v istem položaju. Pobiranje plevela, sajenje, okopavanje ali pobiranje pridelka hitro pomenijo več deset minut sklonjene drže, pri kateri je obremenjen spodnji del hrbta. Prav ta ponavljajoča obremenitev je pogosto glavni razlog za bolečino, ki se pojavi šele proti večeru ali naslednje jutro.
Veliko bolj prijazno do hrbta je, če delo razdelimo na krajše odseke. Nekaj minut klečanja, nato vstajanje, rahel sprehod po vrtu in menjava opravila naredijo več, kot si marsikdo misli. Telo potrebuje spremembo položaja, ne le počitek.
Tudi nizek stolček ni razvada
Marsikateri starejši vrtičkar še vedno misli, da mora vse opraviti po starem, brez pripomočkov. V resnici je nizek vrtni stolček ali podloga za kolena zelo preprosta pomoč, ki lahko precej zmanjša napetost v križu. Delo je zaradi tega mirnejše in bolj natančno.
Orodje je pogosto prekratko ali pretežko
Hrbet trpi tudi takrat, kadar uporabljamo orodje, ki ni prilagojeno telesu. Prekratek ročaj pomeni dodatno sklanjanje, pretežko orodje pa obremenjuje rame, zapestja in zgornji del hrbta. Prav pri grabljah, motiki ali lopati se hitro pokaže, da napačna dolžina povzroči napačno držo.
Dobro orodje ne pomeni razkošja. Pomeni predvsem to, da lahko človek dela bolj pokončno in z manj sile. Lažji materiali, ergonomični ročaji in primerna višina so pri starejših še toliko bolj pomembni.
Dvigovanje bremen je tiha past
Vreče zemlje, težki lonci, zalivalke in zaboji s sadikami pogosto ne delujejo nevarno, dokler jih ne dvignemo na hitro in z zasukom trupa. Prav tak gib je med najbolj obremenjujočimi za ledveni del. Veliko varneje je breme razdeliti, ga premakniti po delih ali uporabiti voziček.
PREBERI TUDI: To so najboljši pripomočki za vrtnarjenje, ki jih res potrebujete
Telo opozarja prej, kot si priznamo
Na vrtu se pogosto zgodi, da človek presliši prve znake utrujenosti. Rahla napetost v križu, vlečenje v ramenih ali občutek togosti v kolkih niso nepomembne malenkosti. To so opozorila, da položaj ali obremenitev trajata predolgo.
Premori niso izguba časa
Mnogi starejši vrtičkarji imajo občutek, da morajo izkoristiti lep del dneva do konca. A prav kratki premori med delom lahko preprečijo večdnevne težave. Dovolj je, da se človek vzravna, naredi nekaj korakov, iztegne roke in ramena ter za trenutek sprosti hrbet. Vrt zaradi tega ne bo slabše urejen.
Jutranja naglica je pogosto slab zaveznik
Delo na vrtu je najprijetnejše v jutranjih urah, toda telo takrat še ni vedno pripravljeno na takojšnje obremenitve. Nekaj minut hoje, razgibavanja in počasnega začetka lahko naredi veliko razliko. Hiter prehod iz kuhinje naravnost v globoko sklanjanje je za križ pogosto slab začetek dneva.
Vrt naj ostane v veselje, ne v bolečino
Vrtnarjenje je lahko izjemno koristno tudi po upokojitvi. Ohranja gibljivost, daje občutek smisla in človeka poveže z ritmom narave. Prav zato je škoda, da bi ga pokvarile težave, ki jih je mogoče vsaj deloma preprečiti. Manj napora naenkrat, več menjavanja položajev in malo več pozornosti do telesa pogosto zadoščajo, da hrbet ostane mirnejši.
Na vrtu ni treba ničesar dokazovati. Zrela leta prinesejo tudi prednost, da človek bolje razume lastne meje. Tisti, ki zna delo razporediti pametneje, ne izgubi vrtičkarskega zagona. Prav nasprotno. Obdrži ga za dlje.
Objava Napake na vrtu, zaradi katerih upokojence najpogosteje zaboli hrbet se je pojavila na Vse za moj dan.

3 hours ago
17












English (US)