Nadomestilo za bolniško lahko odnese več sto evrov – preverite, koliko vam pripada

Bolniška marsikoga preseneti šele takrat, ko pride izplačilo. Nadomestilo za bolniško namreč ni vedno enako običajni plači, saj je znesek odvisen od razloga odsotnosti, trajanja bolniške in osnove, od katere se nadomestilo izračuna. Prav zato je pomembno, da vsak zaposleni že vnaprej razume, kako se izračuna nadomestilo za bolniško in zakaj se lahko končni znesek razlikuje od običajne plače.

Nadomestilo za bolniško ni vedno enako plači

Ko zaposleni zboli ali se poškoduje, najprej pomisli na zdravje, šele nato na plačo. A prav pri izplačilu se pogosto pojavi največ vprašanj. Bo nakazilo enako kot običajno? Bo plača nižja? Kdo plača bolniško? In zakaj nekdo dobi 80 odstotkov, drugi 70 odstotkov, tretji pa 100 odstotkov osnove? Nadomestilo za bolniško je pravica, ki pripada zavarovancu za delovne dni oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela, vendar to ne pomeni, da bo znesek vedno enak redni plači. ZZZS pojasnjuje, da je višina nadomestila odvisna od osnove, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela.

Pri bolniški odsotnosti je pomembno, kakšen je razlog zadržanosti od dela.

Kdo plača bolniško prvih 30 delovnih dni?

Pri običajni bolezni, poškodbi izven dela ali poškodbi po tretji osebi izven dela nadomestilo prvih 30 delovnih dni praviloma bremeni delodajalca oziroma samostojnega zavezanca. Od vključno 31. delovnega dne pa gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Enako pravilo velja tudi pri poškodbi pri delu ali poklicni bolezni: prvih 30 delovnih dni nadomestilo bremeni delodajalca oziroma samostojnega zavezanca, nato pa zdravstveno zavarovanje. To je meja, ki jo veliko ljudi spregleda, še posebej pri daljših bolniških odsotnostih. Pri daljši odsotnosti je nadomestilo za bolniško še posebej pomembno, saj lahko razlika pri mesečnem izplačilu hitro postane občutna.

Zakaj je izplačilo lahko nižje?

Največje razočaranje nastane, ko delavec pričakuje skoraj enako plačo, nato pa vidi nižje nakazilo. Razlog je v tem, da se nadomestilo za bolniško ne izračuna vedno iz zadnje plače, ampak je osnova praviloma povprečna mesečna plača oziroma nadomestila, izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala bolniška. Pri samozaposlenih se upošteva povprečna osnova za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu. Poleg tega nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal. Prav zato lahko nadomestilo za bolniško neprijetno preseneti predvsem tiste, ki imajo veliko dodatkov, nadur ali spremenljivih mesečnih prihodkov.

Bolniška ni le zdravstveno vprašanje, ampak lahko hitro vpliva tudi na mesečno plačo.

Konkretni primeri: koliko lahko dobite?

Da bo bolj jasno, poglejmo nekaj konkretnih bruto izračunov. Minimalna plača v Sloveniji za leto 2026 znaša 1.481,88 evra bruto. Če bi bila to vaša osnova za izračun, bi 80-odstotno nadomestilo znašalo približno 1.185,50 evra bruto, 70-odstotno nadomestilo približno 1.037,32 evra bruto, 90-odstotno nadomestilo približno 1.333,69 evra bruto, 100-odstotno nadomestilo pa 1.481,88 evra bruto. Pri tem gre za bruto zneske, zato končni neto znesek ni enak, saj je odvisen od prispevkov, dohodnine, olajšav in konkretnega obračuna pri delodajalcu.

Pri osnovi 2.000 evrov bruto bi 80-odstotno nadomestilo znašalo 1.600 evrov bruto, 70-odstotno 1.400 evrov bruto, 90-odstotno 1.800 evrov bruto, 100-odstotno pa 2.000 evrov bruto. To pomeni, da lahko delavec pri osnovi 2.000 evrov bruto pri 80-odstotni bolniški prejme približno 400 evrov bruto manj, pri 70-odstotni bolniški pa približno 600 evrov bruto manj, kot bi znašala njegova polna bruto osnova.

Pri osnovi 2.500 evrov bruto so razlike še večje. 80-odstotno nadomestilo bi znašalo 2.000 evrov bruto, 70-odstotno 1.750 evrov bruto, 90-odstotno 2.250 evrov bruto, 100-odstotno pa 2.500 evrov bruto. Pri takšni osnovi lahko bolniška pomeni 500 evrov bruto manj pri 80-odstotnem nadomestilu in kar 750 evrov bruto manj pri 70-odstotnem nadomestilu. Prav zato lahko daljša odsotnost hitro postane tudi resen finančni udarec za gospodinjstvo. Ti primeri jasno pokažejo, da nadomestilo za bolniško ni zgolj formalnost, ampak znesek, ki lahko neposredno vpliva na družinski proračun.

Nadomestilo za bolniško je odvisno od osnove, razloga odsotnosti in trajanja bolniške.

Kdaj gre za 80, 70 ali 100 odstotkov?

Višina nadomestila je odvisna od razloga bolniške. Pri nadomestilih v breme ZZZS se do 90 dni običajno uporablja 80 odstotkov osnove pri bolezni, negi družinskega člana in usposabljanju otroka za rehabilitacijo. 70 odstotkov osnove velja pri poškodbah izven dela, spremstvu, ki ga odredi zdravnik, in poškodbi izven dela po tretji osebi. 100 odstotkov osnove pa velja pri poklicni bolezni, poškodbi pri delu in darovanju krvi. Pri odsotnosti nad 90 dni se odmerni odstotek praviloma zviša za 10 odstotnih točk. Zato mora delavec vedno preveriti, kateri razlog bolniške je zapisan, saj se lahko nadomestilo za bolniško glede na razlog precej razlikuje.

Spodnji limit: manj od tega praviloma ne gre

Pomemben je tudi spodnji limit. ZZZS navaja, da nadomestilo za maj 2022 in naslednje mesece ne more biti nižje od 60 odstotkov minimalne plače, razen če je zavarovančeva osnova za plačilo prispevkov nižja od tega zneska. Ker minimalna plača v letu 2026 znaša 1.481,88 evra bruto, to pomeni, da 60 odstotkov minimalne plače znaša približno 889,13 evra bruto. To je pomemben podatek za tiste z nižjimi osnovami, saj jim lahko prepreči še večji padec nadomestila.

Pri osnovi 2.000 evrov bruto lahko 80-odstotno nadomestilo pomeni približno 400 evrov

Kdaj bolniško plača ZZZS že od prvega dne?

Čeprav si večina zapomni pravilo 30 delovnih dni, obstajajo tudi pomembne izjeme. Nadomestilo gre lahko v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja že od prvega delovnega dne pri negi ožjega družinskega člana, izolaciji, spremstvu, presaditvi živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledicah dajanja krvi, prostovoljnem darovanju krvi ter sobivanju v bolnišnici ali zdravilišču ob bolnem otroku. Zato ni dovolj vedeti samo, koliko dni je nekdo na bolniški, ampak tudi, kakšen je uradni razlog zadržanosti od dela.

Kaj se zgodi po 30 delovnih dneh?

Po 30 delovnih dneh se pri običajni bolezni ali poškodbi izven dela spremeni predvsem to, kdo nosi breme izplačila. Delavec praviloma še vedno prejme nadomestilo prek obračuna plače, vendar gre pri daljši odsotnosti nadomestilo v breme ZZZS. Pri daljši bolniški postanejo pomembne tudi odločbe imenovanega zdravnika ZZZS oziroma zdravstvene komisije. Delavec se mora ravnati po odločbi, posebej pa mora biti pozoren na dovoljeno gibanje, trajanje bolniške in morebitne omejitve. Če pride do kršitev navodil, lahko nastanejo resne posledice, tudi pri pravici do nadomestila.

Nadomestilo za bolniško ni vedno enako redni plači, zato lahko izplačilo marsikoga preseneti.

Kaj mora vedeti samozaposleni?

Pri samozaposlenih je vprašanje bolniške še bolj občutljivo, saj prvih 30 delovnih dni praviloma sami nosijo breme odsotnosti. To pomeni, da lahko bolezen pri s.p.-ju zelo hitro pomeni izpad prihodka, ne le nižjega nadomestila. Pomembna novost za leto 2026 je tudi elektronsko vlaganje vlog. Samostojni podjetniki in osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost ter so vključeni v zavarovanje pod podlagama 005 in 019, morajo od 1. aprila 2026 elektronsko oddati vlogo za direktno izplačilo nadomestila prek portala SPOT. Za samozaposlene je nadomestilo za bolniško še bolj občutljiva tema, ker lahko bolezen pomeni hkrati manj prihodkov in več administracije.

Na kaj morate biti najbolj pozorni?

Vsak, ki gre na bolniško, bi moral najprej preveriti tri stvari: razlog bolniške, trajanje odsotnosti in osnovo za izračun. Pri osnovi 2.000 evrov bruto lahko razlika med 100-odstotnim in 80-odstotnim nadomestilom pomeni približno 400 evrov bruto manj, pri 70-odstotnem nadomestilu pa približno 600 evrov bruto manj. Pri osnovi 2.500 evrov bruto se razlika lahko povzpne na 500 oziroma 750 evrov bruto. Če ima družina kredit, najemnino, položnice in druge redne stroške, se lahko takšna razlika hitro pozna.

Po 30 delovnih dneh se pri običajni bolezni spremeni, kdo nosi breme nadomestila.

Zakaj je pomembna tudi vaša pretekla plača?

Pri izračunu bolniške veliko ljudi zmotno misli, da se gleda njihova zadnja plača. V resnici je pogosto odločilna osnova iz preteklega koledarskega leta. To pomeni, da lahko nekdo, ki je letos dobil višjo plačo, pri bolniški še vedno občuti posledice nižjih lanskih prihodkov. Če je imel delavec lani nižjo plačo, krajši delovni čas, manj dodatkov ali manj izplačanih stimulacij, je lahko tudi nadomestilo za bolniško nižje, kot bi pričakoval glede na trenutno zaposlitev. Podobno velja za tiste, ki so v preteklem letu menjali službo, imeli prekinitve zaposlitve ali so del leta delali za nižjo plačo. Prav zato je lahko bolniška za marsikoga finančno presenečenje, čeprav ima danes na papirju višjo osnovno plačo.

Dodatki, nadure in stimulacije lahko naredijo razliko

Pri redni plači številni zaposleni ne prejemajo samo osnovne plače, ampak tudi dodatke za izmensko delo, nočno delo, nedeljsko delo, praznike, delovno uspešnost ali nadure. Ko pride do bolniške, pa se lahko izplačilo precej spremeni, saj delavec v času odsotnosti teh dodatkov praviloma ne ustvarja več na enak način. Nekdo, ki je ob rednem delu vajen višjega mesečnega izplačila zaradi dodatkov, lahko ob bolniški hitro opazi precej nižje nakazilo.

Primer: če ima delavec osnovo 1.700 evrov bruto, z dodatki pa običajno prejme okoli 2.100 evrov bruto, ga lahko izplačilo bolniške preseneti, ker nadomestilo ne pomeni nujno ponovitve njegovega najboljšega mesečnega izplačila. Zato je pri vprašanju, koliko znaša nadomestilo za bolniško, vedno treba gledati celotno osnovo in razlog odsotnosti, ne samo zneska, ki ga je delavec vajen na računu. Tudi spodnji limit je pomemben zato, ker preprečuje, da bi nadomestilo za bolniško pri nižjih osnovah padlo še nižje.

Pred daljšo bolniško je dobro preveriti razlog odsotnosti, osnovo za izračun in pravila izplačila.

Daljša bolniška lahko hitro spremeni družinski proračun

Pri kratki bolniški, ki traja nekaj dni, razlika morda ni tako opazna. Povsem drugače pa je pri odsotnosti, ki traja več tednov ali mesecev. Če delavec z osnovo 2.000 evrov bruto zaradi bolezni prejema 80-odstotno nadomestilo, to pomeni približno 400 evrov bruto manj na mesec. V treh mesecih je to že približno 1.200 evrov bruto razlike. Pri 70-odstotnem nadomestilu je razlika še večja, saj pri isti osnovi znaša približno 600 evrov bruto mesečno oziroma 1.800 evrov bruto v treh mesecih. To niso majhni zneski, posebej za gospodinjstva s kreditom, najemnino, otroki, položnicami in drugimi rednimi stroški. Bolniška je zato zdravstveno vprašanje, hkrati pa tudi pomembno finančno tveganje.

Kaj lahko storite, preden pride do presenečenja?

Najbolje je, da se delavec že ob začetku bolniške pozanima, kakšen je uradni razlog odsotnosti, koliko časa bo predvidoma trajala in kakšna osnova se bo uporabila pri obračunu. Koristno je preveriti tudi plačilne liste iz preteklega leta, saj lahko prav tam najde odgovor, zakaj je nadomestilo nižje od pričakovanega. Pri daljši odsotnosti je smiselno spremljati odločbe ZZZS, roke in navodila zdravnika.

Pri samozaposlenih pa je še posebej pomembno, da imajo urejene prispevke in pravočasno oddane vloge, saj lahko vsaka napaka pomeni dodatno zamudo pri izplačilu. Nadomestilo za bolniško je pravica, vendar je za pravilno izplačilo pomembno tudi, da so postopki urejeni pravočasno in pravilno. Največja napaka je pričakovanje, da bo nadomestilo za bolniško samodejno enako zadnji plači, saj se pri izračunu upoštevajo posebna pravila.

Daljša bolniška lahko hitro vpliva na družinski proračun, saj nadomestilo ni vedno enako redni plači.

Bolniška ni samo zdravstveno, ampak tudi finančno vprašanje

Nadomestilo za bolniško je namenjeno temu, da delavec ali samozaposleni v času bolezni, poškodbe ali druge upravičene odsotnosti ne ostane brez dohodka. A znesek ni vedno enak plači. Odvisen je od razloga bolniške, trajanja odsotnosti in osnove za izračun.

Pri bolezni je lahko nadomestilo 80 odstotkov osnove, pri poškodbi izven dela 70 odstotkov, pri poškodbi pri delu ali darovanju krvi pa 100 odstotkov. Zato je dobro, da zaposleni že ob začetku bolniške preveri, kaj lahko pričakuje. Največje presenečenje namreč pogosto ne pride pri zdravniku, ampak šele ob nakazilu. Kdor pozna pravila, lahko lažje oceni, koliko bo znašalo nadomestilo za bolniško in ali ga lahko ob nakazilu čaka neprijetno presenečenje.

Pripravil: I.M.

Vir: YouTube, Facebook

<p>The post Nadomestilo za bolniško lahko odnese več sto evrov – preverite, koliko vam pripada first appeared on NaDlani.si.</p>