
»Da bi imeli mir, je potrebno početi lepe stvari.« Malček, ki je sedel na betonu in do tedaj mirno poslušal, je prekinil predsednika tržaške islamske skupnosti Akrama Omarja. »Kako zelo prav imaš,« mu je odgovoril možakar, »mir ni samo obdobje brez vojne. Mir vlada tam, kjer vladata pravica in medsebojno spoštovanje.«
Petkovo popoldne na Trgu Perugino je bilo popoldne miru. Združenje laičnih organizacij CNAL, tržaška škofija in islamska skupnost ter zavod CIOFS, Skupnost svetega Egidija in Skupnost san Martino al campo so zbrali petdeseterico otrok, malčki so peli, z barvanimi kartončki oblikovali mavrico, nekateri so sedli na tla v obliki italijanske besede za mir PACE.
»Pace, pace, pace,« je začel z njimi glasno navijati tržaški škof Enrico Trevisi. Za štiri črke P, A, C in E je dejal, da utelešajo vrednote, ključne za mirno sobivanje: participacijo, prijateljstvo, pogum in navdušenost.
Tudi predsednik tržaške islamske skupnosti Akram Omar ni skrival navdušenja nad tolikšno mladostniško energijo. »Ali lahko mir gradimo z vojno,« je vprašal otroke. »NE,« so mu v en glas odgovorili. Za oblastnike, ki trdijo, da z vojno prinašajo mir, je dejal, da so »norci«. Obenem pa je otroke pozval, naj spoštujejo vse svoje sovrstnike.
»Miru ne dosežemo kar tako. Gre za dolg proces, vsak mora biti najprej v miru s seboj in svojimi bližnjimi. Samo takrat lahko gradimo resničen mir,« je povedal in poudaril pomen dogodkov, ki krepijo dialog med religijami. Kot je pojasnil, je namreč vera lahko odlično orodje za gradnjo miru, saj uči vrednot, kot so sočutje in pomoč šibkejšim. »Pomembno je le, da ver ne zlorabljamo,« je sklenil.
Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

2 hours ago
24












English (US)