Na posvetu o Rižarni tudi misel predsednika Sergia Mattarelle

Kaj se je dogajalo pred procesom za zločine v Rižarni in po njem? Kakšno je bilo takrat »ozračje« v Trstu, kjer je proces potekal, in kako je do njegovega začetka februarja 1976 sploh prišlo?

Te in druge plati zgodovinskega dogajanja okrog Rižarne pri Sveti Soboti, kjer je med letoma 1943 in 1945 delovalo nacistično koncentracijsko taborišče, so osvetlili zgodovinarji, sodniki in drugi izvedenci na današnjem, prvem sklopu dvodnevnega strokovnega posveta o procesu za zločine v Rižarni. Ta je potekal v veliki dvorani tržaške univerze na Trgu Evrope v okviru dogodkov ob petdeseti obletnici zaključka procesa in se bo danes nadaljeval v Narodnem domu v Ulici Filzi v Trstu. Naslovili so ga Il processo della Risiera di San Sabba del 1976, mezzo secolo dopo (Proces o Rižarni pri Sveti Soboti iz leta 1976, pol stoletja kasneje).

Svoj pozdrav je ob tej priložnosti posredoval tudi predsednik italijanske republike Sergio Mattarella. »Od takrat je minilo veliko časa, toda tista grozljiva dejanja, ki so simbol katastrofe totalitarizmov, nas še danes nagovarjajo,« se je navezal na grozote Rižarne. »Na več, preveč koncih sveta se namreč še naprej krši mednarodno pravo in teptajo človekove pravice,« je zapisal predsednik in pristavil, da je odločno nasprotovanje vsakršni obliki zatiranja moralni dosežek. Poudaril je še, da predstavljajo vrednote italijanske ustave temelje, na katerih sloni civilno sobivanje.

Prvi sklop posveta, ki ga je vodil Mauro Barberis, so med drugim oblikovali zgodovinarja Raoul Pupo in Marta Verginella, kustosinja muzeja Rižarne Anna Krekic in predsednica tržaške sekcije združenja nekdanjih deportirancev ANED Dunja Nanut.

Pupo je opisal dogajanje v Trstu v 60. in 70. letih. Prav v letih, ko je potekal proces za zločine Rižarne, sta se v tržaški širši javnosti širila nacionalizem in protislovanski čut, je dejal. Verginella pa je predstavila lik novinarja Albina Bubniča in njegovo prizadevanje za to, da bi prišla resnica okrog Rižarne na dan. Nanut je spregovorila o arhivskih dokumentih in pričevanjih, Krekic pa je orisala širšo zgodovino Rižarne.

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.