Na Portugalskem potekal vrh za remigracijo, po Evropi se zbirajo podpisi za njeno rešitev in demografski obstoj

Na Portugalskem je potekal uspešen vrh o remigraciji. Predstavljena je bila evropska pobuda, ki bi prisilila Evropsko komisijo, da se sreča z zagovorniki remigracije in upošteva njihove zahteve. Vsak podpis šteje, zato se ne obirajte, sporočajo organizatorji.

Tridesetega maja 1252 je preminil Ferdinand III. Kastiljski, na dan, ko se praznuje njegov god. Leta 1671 je bil razglašen za svetnika in predstavlja eno ključnih osebnosti španske rekonkviste. Bil je namreč zagrizen borec proti islamu in Mavrom ter je po združitvi Kastilje in Leona izpod tujega jarma islamizacije osvobodil kraljestva Kordobo, Sevillo, Jaén in Murcio. Točno 774 let po njegovi smrti so se na Portugalskem zbrali Evropejci, ki pomnijo njegova junaštva, a se obenem zavedajo, da prihaja čas, ko bo potrebna nova rekonkvista. Dobrih sto kilometrov od mesta Porto je namreč ob mogočnem Severnem Atlantiku, po katerem so nekoč pomorščaki pluli v odkrivanje novih dežel, potekal že drugi vrh o remigraciji oziroma Remigration Summit 2026. Na dogodku so bili prisotni Evropejci in Evropejke z vseh vetrov, slišali so se številni jeziki, a vse, ki so se zbrali, druži ista skrb, ki jih povezuje v usodo, ki presega regije, narodnosti in meje ter je civilizacijskega pomena: ohranitev Evrope in zagotovitev etnokulturnega obstoja in kontinuitete njenih narodov.

Remigracija združuje Evropejce vseh dežel

Vrh o remigraciji, ki se ga je udeležilo dobrih 600 ljudi, je združil govorce in goste z vseh koncev celine in onkraj nje. Med prisotnimi so bili poleg portugalskih gostiteljev tudi Avstrijci, Nemci, Italijani, Švicarji, Španci, Nizozemci, Belgijci, Slovaki, Slovenci, Poljaki, Norvežani, Francozi, Angleži, Američani, Kanadčani in številni drugi. Prav tako je dogodek združeval dve medsebojno povezani sili, ki krojita usodo Evropejcev, politiko in metapolitiko, saj so bili med govorci in udeleženci panelov tako spletni vplivneži in identitarni aktivisti kot tudi politiki in celo poslanci Evropskega parlamenta. Med številnimi govorci velja izpostaviti avtorja in ustanovitelja avstrijskega identitarnega gibanja Martina Sellnerja, nizozemsko vplivnico Evo Vlaardingerbroek, flamskega aktivista Driesa Van Langenhova, ki mu grozi zaporna kazen zaradi razkrivanja posledic množičnih migracij, slovaškega evropskega poslanca Milana Mazureka, poslanko španske stranke Vox Rocío de Meer, Stefana Forta, predsednika Kluba newyorških mladih republikancev, ustanovljenega leta 1911, Leno Kortre, poslanko Alternative za Nemčijo, in francoskega filozofa ter bivšega evropskega poslanca Jean-Yvesa Le Gallouja. Posebni govorec pa je bil na veliko presenečenje in veselje vseh Gregory Bovino, bivši glavni poveljnik ameriške mejne patrulje in veteran protimigracijskih služb, ki je postal znan po tem, da se je kot poveljnik tudi sam udeleževal racij s svojimi možmi. Bovino je tesno sodeloval tudi z ICE in je postal, preden je bil umaknjen s položaja zaradi medijskega pritiska, eden glavnih obrazov Trumpove politike remigracije. Med govorci, ki so nagovorili zbrane preko videoposnetka, pa je bil tudi Björn Höcke, vodja poslanske skupine AfD v zvezni deželi Turingiji.

Kljubovanje grožnjam, cenzuri in celo prepovedim oblasti

Dogodka se je kot voditelj panelov in govorec udeležil tudi nemški identitarec Max Maerkel, ki je s svojo prisotnostjo kljuboval represivnemu režimu »demokratične« Nemčije. Ko se je hotel vkrcati na letalo za Porto, so ga namreč nemške oblasti pridržale in mu prepovedale udeležbo na shodu. Obrazložitev naj bi bila, da čeprav sam izraz »remigracija« v Nemčiji ni prepovedan, naj bi ga na dogodku uporabljali z namenom »širjenja sovraštva« do migrantov, česar pač državljani demokratične in strpne Nemčije ne smejo početi. Čeprav je bil pridržan in zasliševan več ur, se je Maerkel oblastem izmuznil in z avtomobilom po 22 urah vožnje prispel na Portugalsko, kjer je med svojim nagovoru ponosno in kljubovalno pokazal žig »zavrnjeno« v svojem potnem listu in pokazal, da kjer je volja, je tudi pot. Dogodek bi moral potekati v mestu Porto, a je bil po številnih grožnjah raznih levičarskih skupin in vse večji možnosti prepovedi premeščen na bolj oddaljeno lokacijo zaradi varnosti udeležencev. Tako je levica znova pokazala svoj pravi obraz agresivne cenzure, a je antifa-skrajnežem in oblastem, ki jih podpirajo, tako kot lani v Milanu tudi tokrat spodletelo preprečiti vrh o remigraciji. Seveda pa ti levičarski ekstremisti molčijo o dejanskih zločinih migrantov. No, na srečanju so o tem ni molčalo. Tako je občinstvo slišalo pretresljivo pričevanje Sammy Woodehouse iz Anglije, ki je bila žrtev sistematičnih spolnih zlorab, ki jih nad belimi dekleti izvajajo migrantske tolpe na Britanskem otočju. Te tolpe mlada dekleta silijo v prostitucijo, jih omamljajo, mučijo in posiljujejo, ob tem pa jih zmerjajo z »belimi kurbami«. O tem se seveda ne govori v osrednjih medijih, kdor pa dvigne svoj glas, je deležen groženj in cenzure.

Novi načrti in konkretni koraki za remigracijo

Remigration Summit ni bil le dogodek, kjer se srečata aktivizem in politika, kjer se Evropejci vseh narodnosti družijo in kjer se pretakajo in oblikujejo ideje. Na srečanju sta bili namreč predstavljeni dve izjemno pomembni zadevi, ki bosta v bližnji prihodnosti skušali remigracijo ne le normalizirati kot besedo, temveč jo tudi uresničevati. Eva Vlaardingerbroek je skupaj z Martinom Sellnerjem predstavila prvo domoljubno evropsko državljansko pobudo, imenovano »Rešimo Evropo« ali (Save Europe Act). »Ura je dve minuti do polnoči, zdaj je čas za ukrepanje,« sta ob tem oba poudarila. Pravzaprav gre za takšno pobudo, kot jo je Nika Kovač iz Inštituta 8. marec ustvarila za »dostopen in varen splav« pod sloganom »Moj glas, moja izbira«, a je tokrat cilj – namesto nemotenega pobijanja otrok v maternicah – zagotovitev nadaljnjega obstoja avtohtonih evropskih narodov. Tovrstne državljanske pobude državljanom EU omogočajo, da zahtevajo od Evropske komisije obravnavo njihovih zakonodajnih predlogov, za uspeh pobude pa je treba zbrati kar milijon veljavnih podpisov državljanov članic Evropske unije. Prvi podpisi so bili zbrani na samem dogodku, začetni cilj pa jih je zbrati vsaj sto tisoč, čeprav je za končni uspeh potreben milijon podpisov. Druga velika napoved pa je bila ustanovitev Inštituta za remigracijo, katerega izvršni direktor bo Martin Sellner, njegov cilj pa združiti celotno evropsko desnico in koordinirati vse napore za uresničevanje remigracije.

Eva Vlaardingerbroek in Martin Sellner sta skupaj predstavila novo državljansko pobudo; potrebnih je milijon podpisov za remigracijo. (Foto: Andrej Sekulović)

Državljanska pobuda »Rešimo Evropo«

Ravno uspeh omenjene državljanske pobude je osrednji cilj tega inštituta. Če povzamemo nekaj glavnih točk; v pobudi je zapisano, da se ob upoštevanju člena 4(2) Pogodbe o Evropski uniji, ki med drugim določa spoštovanje nacionalnih identitet držav članic, ter ob upoštevanju, da člen 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zahteva, da Evropska unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost, kar mora vključevati tudi varstvo zgodovinskih kultur in tradicij evropskih narodov pred erozijo zaradi demografskih sprememb, prepozna, da so zakonite in nezakonite migracije z zamenjavo prebivalstva kršile to pravico »s povzročanjem znatne škode socialni koheziji, javnim storitvam, varnosti ter etnični in kulturni kontinuiteti evropskih narodov«. Pobuda tudi opozarja na neposredno nevarnost, da bodo avtohtona ljudstva Evrope postala manjšinsko prebivalstvo v lastnih domovinah, če ne bodo izvedene radikalne spremembe azilnega in migracijskega sistema. Zaradi tega državljanska pobuda prav tako zahteva suvereno Evropo, ki bo postavila »blaginjo, varnost in demografsko kontinuiteto svojih lastnih narodov pred politiko, ki dejansko nadomešča in škoduje domačemu prebivalstvu«. Posledično zato zahteva moratorij na nadaljne migracije iz držav izven Zahoda, vključno s suspenzom azilnih postopkov za ekonomske migrante in prosilce iz varnih držav, kot tudi zaustavitev združevanja družin in strogo omejitev zakonitih migracijskih poti, vsaj dokler ne bosta družbena kohezija in kulturna kontinuiteta držav članic znova vzpostavljeni. Zahteva tudi vzpostavitev temeljnih reform migracijske politike EU in enotno politiko za remigracijo, ki bo zagotavljala hitro sistematično vračanje priseljencev. V celoti si lahko pobudo preberete in jo tudi podpišete na spletni strani: https://www.save-europe-act.com/.

Andrej Sekulović