Na Alma Mater Europaea ob svetovnem dnevu fizioterapije: Možganska kap ne izbira, lahko pa zmanjšamo tveganje zanjo

1 hour ago 24

Ob svetovnem dnevu fizioterapije (8. september) so strokovnjaki Univerze Alma Mater Europaea opozorili, da fizioterapija ni pomembna le pri rehabilitaciji po možganski kapi in srčno-žilnih boleznih. Pomembno vlogo ima že veliko prej, pri preventivi, spodbujanju telesne dejavnosti, zmanjševanju dejavnikov tveganja ter ohranjanju telesne zmogljivosti in samostojnosti.

Možganska kap in srčno-žilne bolezni lahko v trenutku temeljito spremenijo življenje posameznika in njegove družine. Posledice niso le zdravstvene, ampak vplivajo tudi na samostojnost posameznika ter obremenjujejo zdravstveni in socialni sistem. Zato postaja vse pomembnejše vprašanje, kaj lahko naredimo, preden bolezen nastopi.

Po podatkih Svetovne organizacije za fizioterapijo (World Physiotherapy) bo možgansko kap v življenju doživel vsak četrti človek, 30 minut zmerne telesne dejavnosti petkrat tedensko pa lahko tveganje za možgansko kap zmanjša za 25 odstotkov.

Razsežnost problema kažejo tudi podatki za Slovenijo, ki jih je ob svetovnem dnevu fizioterapije predstavil doc. dr. Tine Kovačič. Leta 2024 je zaradi bolezni srca in žilja umrlo 7.711 ljudi oziroma 36 odstotkov vseh umrlih, zaradi bolezni obtočil pa je bilo zabeleženih 36.118 hospitalizacij. Samo zaradi možgansko-žilnih bolezni je bilo hospitaliziranih 5.274 ljudi, umrlo pa jih je 1.875.

Fizioterapija se ne začne šele po bolezni

Fizioterapijo javnost pogosto najprej povezuje z rehabilitacijo po poškodbi, operaciji ali bolezni. Toda njena vloga se začne že prej. Fizioterapevti kot strokovnjaki za gibanje in telesno dejavnost posamezniku pomagajo varno povečati telesno dejavnost, izboljšati telesno pripravljenost in zmanjševati dejavnike tveganja. Pri preventivi namreč ni dovolj le priporočilo, naj se ljudje »več gibajo«, telesna dejavnost mora biti varna, ustrezno odmerjena in prilagojena posamezniku.

“Osrednje sporočilo je preprosto: gibanje je eno najmočnejših orodij za ohranjanje zdravja in ukrepati moramo, še preden zbolimo. Fizioterapija zato danes ni več le rehabilitacija po bolezni ali poškodbi, ampak pomemben del preventive, zdravega staranja in ohranjanja samostojnosti. Hkrati se stroka hitro spreminja: obravnava postaja vse bolj personalizirana, vse pomembnejše je objektivno spremljanje rezultatov, v fizioterapijo pa vstopajo tudi umetna inteligenca, nosljive naprave, senzorji gibanja, robotika in telerehabilitacija. Zato se mora skupaj z znanostjo razvijati tudi izobraževanje. Na Alma Mater lahko fizioterapevti svoje znanje nadgrajujejo od dodiplomskega prek magistrskega do doktorskega študija. Naša ambicija ni le izobraževati fizioterapevte, ampak strokovnjake, ki bodo fizioterapijo prihodnosti tudi soustvarjali,” poudarja doc. dr. Tine Kovačič, predstojnik študijskega programa Zdravstvene vede na Univerzi Alma Mater Europaea in predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije.

Slovenija ima po podatkih, ki jih je predstavil Kovačič, približno 72 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, povprečje Evropske unije pa znaša 149. Potreba po novih, visoko usposobljenih fizioterapevtih je zato tesno povezana tudi z vprašanjem dostopnosti do fizioterapevtske obravnave.

Uspeh ni rezultat na testu, ampak vrnitev v konkretno življenje

Vloga fizioterapije pri možganski kapi sega od preventive do rehabilitacije. S pravočasnim ukrepanjem lahko zmanjšujemo dejavnike tveganja, ko do možganske kapi pride, pa je eden ključnih ciljev rehabilitacije ponovno vzpostavljanje posameznikovih sposobnosti in čim večje samostojnosti.

“Po možganski kapi je zgodnji začetek rehabilitacije eden ključnih dejavnikov okrevanja, saj je potencial za nevrološko in funkcionalno okrevanje največji prav v prvih tednih in mesecih. Težava nastane, kadar se rehabilitacija po odpustu iz bolnišnice prekine ali nadaljuje prepozno, saj so posledice lahko počasnejše okrevanje, večja odvisnost pri vsakodnevnih dejavnostih in večja obremenitev svojcev. Cilj rehabilitacije namreč ni le izboljšati gibanje, ampak človeku omogočiti, da ponovno doseže najvišjo možno stopnjo samostojnosti in kakovosti življenja. Uspešna rehabilitacija se na koncu ne meri le z rezultatom na testu mišične moči ali hoje, ampak s tem, ali se pridobljene sposobnosti prenesejo v konkretno življenje posameznika,” poudarja dr. Matej Koprivnik, mag. zdr.-soc. manag., dipl. fiziot., spec., Inštitut za rehabilitacijo – Klinika za nevrologijo, Univerzitetni klinični center Maribor.

Od predavalnice do pacienta: pomen kakovostnega mentorstva

Da se strokovnega dela fizioterapevta ni mogoče naučiti le iz učbenikov, so na Alma Mater pokazali tudi v praksi. Študenti fizioterapije so pod strokovnim vodstvom Tatjane Horvat, mag., in doc. dr. Tineta Kovačiča izvedli praktično vadbo s starejšimi udeleženkami. Ob neposrednem delu z ljudmi teoretično znanje prenašajo v prakso, ob podpori mentorjev pa razvijajo klinično razmišljanje, strokovno odgovornost in sposobnost prilagajanja obravnave posamezniku.

“V fizioterapiji je mentorstvo eden ključnih mostov med teoretičnim znanjem in samostojnim strokovnim delom. Študent se mora naučiti veliko več kot pravilno izvesti posamezen postopek – znati mora opazovati človeka, prepoznati njegove potrebe, klinično razmišljati in sprejemati odgovorne strokovne odločitve. Dober mentor mu pri tem daje strokovno oporo ter ga postopoma spodbuja k samostojnosti in odgovornosti. Na Alma Mater želimo študentom omogočiti prav takšno mentorsko izkušnjo. Kakovost mentorstva danes se bo jutri odražala v kakovosti obravnave pacientov,” poudarja Tatjana Horvat, mag., predavateljica Univerze Alma Mater Europaea.

Fizioterapevti prihodnosti tudi strokovnjaki za preventivo

Spremenjene zdravstvene potrebe prebivalstva spreminjajo tudi vlogo fizioterapevta. Njegovo delo ni več omejeno na odpravljanje posledic bolezni in poškodb, temveč vse bolj vključuje preventivo, spodbujanje gibanja ter pomoč ljudem pri ohranjanju telesne zmogljivosti in samostojnosti.

Univerza Alma Mater Europaea izobražuje fizioterapevte na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni, študentom pa omogoča praktično usposabljanje doma in v tujini.

“Fizioterapevt ni več le strokovnjak, ki človeka obravnava ob bolečinah, po poškodbah ali operacijah. Vse pomembnejša postaja njegova vloga pri preprečevanju zdravstvenih težav, spodbujanju gibanja in ohranjanju človekove samostojnosti. Zato mora izobraževanje bodočega fizioterapevta povezovati znanje, preventivo in prakso. Pomembno je, da študent ne zna samo pokazati vaje, ampak razume, komu jo lahko predlaga, kako intenzivna naj bo in kdaj je potrebna previdnost. Cilj je, da ob zaključku študija ne pridobi samo teoretičnega znanja, ampak tudi praktične kompetence za varno delo z različnimi ljudmi,” poudarja viš. pred. Mladen Herc, predstojnik študijskega programa Fizioterapija (1. stopnja).

Ob staranju prebivalstva in naraščajočih potrebah zdravstvenega sistema postaja vse pomembnejše vprašanje, kako ljudem omogočiti ne le daljše, temveč tudi bolj zdravo in samostojno življenje. Prav tu se srečujejo preventiva, fizioterapija, kakovostno izobraževanje in potrebe družbe.

Gibanje ni le del zdravljenja, temveč temelj kakovostnega in samostojnega življenja.

“Ob svetovnem dnevu fizioterapije želimo poudariti, da vloga fizioterapevtov danes sega veliko dlje od rehabilitacije. Ob staranju prebivalstva, porastu kroničnih bolezni in vse večjih obremenitvah zdravstvenega sistema postajajo ključni tudi pri preventivi, ohranjanju telesne zmogljivosti in samostojnosti ter spodbujanju ljudi k aktivni skrbi za zdravje.

Na Univerzi Alma Mater zato študij fizioterapije povezujemo z raziskovanjem in neposrednim praktičnim delom. Študente že med študijem vključujemo v aktivnosti, kjer svoje znanje uporabljajo v stiku z ljudmi in odgovarjajo na konkretne potrebe posameznika in družbe.

Naš cilj je izobraževati fizioterapevte, ki bodo strokovno odlični, praktično usposobljeni in pripravljeni prevzemati aktivno vlogo pri zdravstvenih in družbenih izzivih prihodnosti,” poudarja izr. prof. dr. Barbara Toplak Perovič, glavni tajnik Univerze Alma Mater Europaea in dekanja Fakultete ECM.

Od znanja do prakse

Svetovni dan fizioterapije so na Alma Mater obeležili tudi s praktičnimi aktivnostmi. Študenti fizioterapije so pod strokovnim vodstvom Tatjane Horvat, mag., in doc. dr. Tineta Kovačiča izvedli vadbo s starejšimi udeleženkami, s katero so želeli spodbuditi varno gibanje ter prispevati k ohranjanju telesne zmogljivosti in samostojnosti v starejšem življenjskem obdobju.

Praktičnemu delu je sledilo strokovno predavanje doc. dr. Tineta Kovačiča, ki je predstavil pomen fizioterapije pri preprečevanju možganske kapi in srčno-žilnih bolezni ter poudaril pomembno vlogo redne telesne dejavnosti pri ohranjanju zdravja.