Moč zgodbe, ki seže do src gledalcev

Letošnji Ribniški pasijon, že 26. po vrsti, je gledalcem v ribniškem gradu, dan po sneženju, ponudil več vsebinskih in uprizoritvenih novosti, ki so še poglobile doživljanje znane svetopisemske zgodbe.

Dogajanje se začne s prizorom Jezusovega prihoda v tempelj. Ta ga globoko prizadene, saj ugotovi, da sveti prostor ne služi več molitvi in duhovnosti, temveč je podrejen materializmu in posvetnim interesom. V tem prizoru prvič vidimo Jezusa v izraziti jezi, ko prevrne stojnice in razkrije tudi svojo človeško plat, zaznamovano z razočaranjem.

Novost letošnje uprizoritve je tudi razširjen prizor zasedanja velikega zbora. Dodane so bile vloge velikih duhovnikov, s čimer so ustvarjalci želeli osvetliti zakulisno dogajanje in prikazati, kako so odločitve nastajale v ozadju kot nekakšna igra moči, ki usmerja tok dogodkov.

»Poseben poudarek je dobil prizor z Nikodemovo ženo, ki je s subtilno igro zgodbi dodala čustven poudarek,« je povedal režiser in eden od scenaristov Mladen Pahović.

Razpeta med strahom in vero

Ker zgodovinski viri o njej ne govorijo, so ji ustvarjalci namenili simbolno vlogo, prežeto s čustvi, upanjem in zaupanjem. Razpeta je med strahom pred izgubo družbenega položaja in vero v moževo odločitev, da sledi pravi poti.

Sledi Nikodemovo (v vlogi Matica Zobca) nočno srečanje z Jezusom (Jože Zobec), ki je zasnovano intimno in čustveno. V prizoru se pojavi tudi Janez evangelist (Lovro Oražem) kot eden najzvestejših Jezusovih učencev.

Posebnost letošnje uprizoritve je združitev dveh prizorov – drugega zasedanja velikega zbora in zadnje večerje. Prizora potekata sočasno: medtem ko Jezus lomi kruh, v ozadju dozorevajo odločitve, ki bodo vodile v njegovo trpljenje. Ta dramaturška rešitev deluje kot močan simbolni most med dogajanji, poudarja Pahović.

Križev pot v smrt

Prizor na Oljski gori ostaja klasičen, a dopolnjen z novimi poudarki – posebej izstopa trenutek, ko učenci zaspijo. Dodan je tudi prizor čudeža, v katerem Jezus ozdravi vojaku Malhu odsekano uho.

Sledijo ključni prizori sojenja pri Kajfi (Emil Oiclj) ter Petrovo (Bojan Kaplan) zatajevanje Jezusa, ki sta bila letos nekoliko nadgrajena in igralsko oživljena. Prizor s Poncijem Pilatom ostaja eden osrednjih, prepričljivo ga je ponovno odigral Lojz Ilc.

Vrhunec predstavlja križev pot in Jezusova smrt, kjer so ustvarjalci uporabili tudi videoprojekcijo, da bi dogajanje približali vsem gledalcem, tudi tistim, ki ga niso mogli spremljati iz neposredne bližine.

Pasijon se zaključi s prizorom Jezusovega pogreba, ki poudari spoštovanje in čast, izkazano Jezusu tudi s strani tistih, ki na začetku zgodbe morda niso bili na pravi strani.

»Jezus, ti si res bil božji sin, spomni se mene, ko prideš v božje kraljestvo,« so zadnje Nikodemove besede, preden se zavesa spusti na odru in se vseh 150 sodelujočih iz več občin kočevsko-ribniške subregije globoko pokloni. Od najmlajših do najstarejših se je odražala izjemna povezanost in energija ekipe.

Kostumografija, ki pritegne

Posebno pohvalo si zaslužijo tudi kostumografi, ki so z novimi, skrbno izdelanimi kostumi dodatno obogatili vizualno podobo predstave. Posebno noto je uprizoritvi dodala glasba. Pesem Jeruzalem ponoči je po besedah ustvarjalcev ena najmočnejših doslej, čustveno pa so gledalce nagovorili tudi otroci – »angelčki«, ki so s petjem velikonočne pesmi zaokrožili večer.

Če je soditi po odzivu občinstva, Ribniški pasijon z močno sporočilnostjo trpljenja Jezusa Kristusa ostaja eden najmočnejših kulturno-duhovnih dogodkov v tem prostoru – dogodek, ki presega oder in se dotakne src gledalcev.

Zato ustvarjalci vabijo na ponovitev, ki bo na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, ob 20. uri v ribniškem gradu, v primeru slabega vremena pa v Športni dvorani Ribnica.

(mgć)