Mlačnost ne bo vnela nikogar

Neznansko sem se razveselila, ko mi je mama veroučenca napisala SMS: »Hvala, da tako lepo delate z otroki. Naš zelo rad hodi.« Dobila pa sem tudi že sporočila v smislu, kaj se grem. Da pričakujem preveč. Da njihov otrok že ne bo molil vsak dan. Da so sicer verni, ampak k maši pa res ne bodo hodili ... Kot katehistinja pričakujem, da starši razumejo, da bom njihove otroke vzgajala. Goreče! Da jim bom povedala, da jih ima Bog neznansko rad. Da ga zanima vse o njih. Da je vesel vsakič, ko se pogovarjajo z njim. Najraje bi staršem v bistvu rekla kar, naj ne bodo presenečeni, če bom njihove šestletnike v letu, ko so mi zaupani, vzgojila v navdušene vernike, saj je to vsekakor moj cilj. In če imajo s tem kakšen problem, naj ne hodijo. Vendar smo kateheti žal pogosto preveč preplašeni. In tako pač po najboljših močeh krmarimo med tistimi, ki bi radi samo odkljukali zakramente (»naredili birmo«, kot rečejo), ter tistimi, ki jim ena šolska ura verouka na teden ni dovolj in kar nočejo d...