Mikrostanovanja kot nova stanovanjska politika: prvi projekti v Splitu in na Reki

Hrvaška pripravlja nov model reševanja stanovanjske problematike, ki bi lahko pomembno vplival predvsem na mlade in samske. V ospredju so t. i. mikrostanovanja – najmanjše stanovanjske enote, ki jih država prvič sistemsko uvaja v zakonodajo.

Po napovedih ministra Branko Bačić naj bi prve projekte začeli izvajati v Splitu in Reki, kjer je že pripravljenih približno 300 stanovanj za gradnjo ali prenovo.

Mikrostanovanja: začasna rešitev za mlade

Nova stanovanjska politika predvideva uvedbo enot velikosti približno 18 kvadratnih metrov za eno osebo oziroma okoli 26 kvadratnih metrov za dve osebi. Gre za minimalne bivalne površine, namenjene predvsem začasnemu reševanju stanovanjskega vprašanja.

Najem teh enot bo časovno omejen – praviloma do štiri leta, z možnostjo podaljšanja do šest let v izjemnih primerih. Namen takšne ureditve je omogočiti uporabnikom, da si v tem obdobju stabilizirajo finančni položaj in si kasneje zagotovijo večje ali lastno stanovanje.

Prenova obstoječih objektov in “samski hoteli”

Pomemben del načrta je tudi prenova obstoječega stavbnega fonda. Država namerava med drugim preurediti nekdanje samske hotele – tipologijo, ki je v postsocialističnem prostoru pogosto ostala neizkoriščena ali urbanistično problematična.

Takšni objekti naj bi dobili novo funkcijo prav v obliki mikrostanovanj, kar predstavlja tudi zanimiv primer adaptivne ponovne rabe arhitekture.

Skupni prostori kot del bivanja

Čeprav so posamezne enote majhne, koncept vključuje tudi skupne prostore: kuhinje, pralnice in družabne površine. Model se tako delno naslanja na tipologijo študentskih domov ali sodobnih “co-living” rešitev, kjer zasebni minimum dopolnjujejo skupne funkcije.

Arhitekturni pomisleki

Arhitekt Jerko Rošin idejo podpira, a opozarja na meje sprejemljivega bivalnega standarda. Po njegovem mnenju je 18 kvadratnih metrov zelo omejujoča površina, medtem ko je približno 25 kvadratnih metrov lahko še ustrezna rešitev za eno osebo ali par.

Razprava o minimalni kvadraturi tako odpira širše vprašanje kakovosti bivanja in standardov, ki jih država postavlja kot sprejemljive.

Cilj: več dostopnih stanovanj

Glavni namen ukrepa je povečati ponudbo najemnih stanovanj in ublažiti pritisk na nepremičninski trg. Oblasti pričakujejo, da bi lahko s tem modelom dolgoročno stabilizirali rast cen in izboljšali dostopnost bivanja za mlajše generacije.

Slovenija med pasivnostjo in improvizacijo

Če hrvaški model razumemo kot eksperiment, je slovenski pristop prej vztrajanje v statusu quo. V Ljubljana in drugih večjih mestih se cene nepremičnin že leta oddaljujejo od realnih dohodkov, najemni trg pa ostaja nereguliran in nestabilen.

Država sicer napoveduje gradnjo javnih najemnih stanovanj, prav s tem namenom je prejšnja vlada ustanovila celo ministrstvo, a projekti solidarnosti so očitno ostali načrtovani za prihodnost, ne za realistično sedanjost. Rezultati stanovanjske politike preteklih let so vidni v cenah nepremičnin, ki še nikoli niso bile tako visoke in nedostopne.

Pripravila: Nina Granda