Mijič obljubil poplačilo dolgov do konca leta

Poslanec Resnice in lastnik gradbenega podjetja Progros Boris Mijič, ki se zaradi dolgov do delavcev in države sooča z zahtevo za odstop, je danes zatrdil, da bo do konca leta poplačal vse svoje dolgove. Opravičil se je oškodovanim ter napovedal sodelovanje pri pripravi sprememb zakonodaje, da do podobnih zgodb ne bi več prihajalo.

Mijič je delavcem in državi dolžan več deset tisoč evrov, ker se je njegovo podjetje Progros zaradi neporavnanih obveznosti več naročnikov in poslovnih partnerjev znašlo v finančni stiski in nelikvidnosti. Nepravilnosti v podjetju je ugotovil inšpektorat za delo, znašlo se je tudi pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije. Potem ko je zgodba prišla v javnost, je Mijič junija odstopil z mesta direktorja, ostaja pa lastnik podjetja.

Po več tednih pozivov k odstopu z mesta poslanca je Mijič pred novinarje stopil danes. Opravičil se je celotni Sloveniji ter še posebej oškodovanim delavcem in njihovim družinam, ki zaradi nastalega položaja prestajajo težke čase. “Iskreno mi je žal za razočaranje, ki sem ga povzročil. Prevzemam popolnoma vso odgovornost za nastalo situacijo,” je dejal.

Pojasnil je, da se je kot gradbeni podizvajalec znašel v hudi finančni stiski zaradi dolžnikov. Ob tem je priznal, da je to zgolj njegova krivda in bremena ne bi smel prevaliti na delavce. Hkrati je obljubil, da bo do konca leta 2026 poplačal vse svoje dolgove “do zadnjega centa”.

Tako kot je v torek povedal že predsednik Resnice Zoran Stevanović, je danes tudi Mijič dejal, da bodo v stranki pripravili predlog novele zakona o gradbeništvu, ki bo predvideval načine plačevanja tudi podizvajalcev, da do takih kršitev ne bi več prihajalo. “Namen je preprečiti, da bi se tovrstne zgodbe kadarkoli ponovile,” je dejal.

Tri Progrosove delavce, ki so ostali brez plač, je sicer v torek poplačal Stevanović. Eden je dobil 6000 evrov, dva pa po 3000 evrov, je povedal novinarjem in dodal, da Progros zdaj ta denar dolguje njemu. Število vseh delavcev, ki še čakajo na poplačilo za opravljeno delo, ni znano.

Mijič, ki je pred medije danes stopil po več tednih od razkritja njegovih dolgov, je danes sicer zatrdil, da so njegove “karte popolnoma odprte” in da ne skriva ničesar. To naj bi dokazovala tudi njegova prijava premoženjskega stanja na KPK, ki jo je oddal 5. maja.

Potrdilo o tem je pokazal tudi medijem, v stranki so ga podkrepili s pristavkom, da “dokazuje, da je maja letos natančno, pravočasno in v skladu z zakonodajo izpolnil svojo dolžnost” in da je s predložitvijo potrdila “dokazal svojo integriteto in spoštovanje institucij”.

Vendar pa gre zgolj za elektronsko potrdilo o oddani prijavi, ne razkrivajo pa vsebine in premoženjskega stanja poslanca. “Skladno z zakonodajo začetni premoženjski karton ob nastopu funkcije ni dokument javnega značaja, temveč z njim razpolaga izključno KPK za namene uradnega nadzora. V skladu s to zakonodajo v državnem zboru tudi ni stalna praksa poslancev, da bi javno objavljali vsebino teh začetnih poročil, saj nadzorno vlogo v imenu javnosti v celoti prevzema KPK. Javno dostopne pa bodo vse morebitne spremembe premoženjskega stanja, ki bodo nastale med opravljanjem njegovega mandata, saj jih KPK sproti objavlja v svojem javnem registru,” so o tem na poizvedovanje STA navedli v Resnici. Tudi Mijič danes na vprašanja novinarjev ni želel odgovarjati.

Sokoordinator Levice Luka Mesec je danes v izjavi sicer dejal, da po njihovih informacijah Mijič na KPK naj ne bi prijavil lastništva tega podjetja.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da mora poklicni funkcionar najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan nastopa oziroma prenehanja funkcije.

Na obrazcu za prijavo premoženjskega stanja mora navesti podatke o nepremičninah, premičninah, katerih vrednost presega 10.000 evrov, prihrankih na bankah in gotovini, če presegajo 10.000 evrov, podatke o lastništvu oziroma deležih, delnicah in upravljavskih pravicah v gospodarskih družbah, tudi podatke o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih, katerih vrednost presega 10.000 evrov.

Prav tako morajo nato poslanci po določilih zakona sporočiti KPK spremembo, ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 evrov. To pa pomeni, da bo moral to spremembo bržkone prijaviti tudi Stevanović, saj vrednost poplačila treh delavcev presega ta znesek.

Glede poslanca Mijiča se je pred dnevi oglasila tudi organizacija Transparency International Slovenia, ki poudarja, da politična integriteta ni zgolj vprašanje spoštovanja zakonov, temveč predvsem osebne odgovornosti, poštenosti in ravnanja, ki krepi zaupanje javnosti v demokratične institucije. “Poslanci kot nosilci javnega zaupanja morajo delovati po višjih etičnih standardih od zgolj zakonskega minimuma,” so izpostavili.