‘Midva’ vs. ‘družina’

Ko pride otrok, življenje ne potrka – kar vstopi. Vrata odpre na stežaj in s sabo prinese nekaj svetega, krhkega, neponovljivega. In v tej lepoti, ki ti vzame sapo, se zgodi nekaj zelo človeškega: partnerja se lahko za trenutek izgubita.

Ne zato, ker se ne bi več ljubila. Ampak zato, ker je vsega preprosto preveč.

Preveč neprespanih noči. Preveč skrbi, ali delava prav. Preveč tišine tam, kjer so nekoč tekle besede.

In potem nekega dne ugotoviš, da sedita drug ob drugem – pa se vseeno počutita kot vsak na svojem otoku.

A ljubezen ne izgine. Samo čaka.

Vir

Čaka v tistih drobnih trenutkih, ki jih v naglici spregledamo. V pogledu, ki se sreča nad otroško posteljico. V kozarcu vode, ki ga podaš brez besed. V trenutku, ko si utrujen, pa vseeno izbereš nežnost namesto odmika.

Povezanost po otroku ni več samoumevna. Postane izbira. Tiha, vsakodnevna, včasih naporna izbira, da se obrneš k drugemu – tudi takrat, ko bi bilo lažje zapreti se vase.

V tem obdobju ni prostora za popolnost. Je pa prostor za resničnost.

Za stavek: “Danes ne zmorem, ampak te potrebujem.” Za dotik, ki ne reši ničesar, a pove vse. Za trenutek, ko partnerja vidiš ne kot mamo ali očeta, ampak kot človeka, ki hodi skozi isto nevihto.

In morda je prav to tista nova bližina, ki se rodi. Ne več lahkotna in brezskrbna kot na začetku, ampak globlja. Tišja. Bolj resnična.

Bližina, ki ve, da se včasih izgubiva – a se kljub temu vrneva drug k drugemu.

Otrok ne vzame odnosa. Preoblikuje ga.

In če si partnerja v vsej tej nepopolnosti še vedno izbereta drug drugega – ne enkrat, ampak vsak dan znova – potem se ne zgodi razdalja.

Zgodi se nekaj veliko močnejšega. Zgodi se ljubezen, ki ostane.

Barbara Vodeb

Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.

Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coachinga za starše. S svojim znanjem in bogatim izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.

Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.

Kontakt: Barbara Vodeb

The post ‘Midva’ vs. ‘družina’ appeared first on Savus.