Mesto na meji po novem tudi v knjigi

V prostorih kavarne EPIC ob novogoriški železniški postaji so včeraj predstavili knjigo Mesto na meji. Goriška v 20. stoletju, ki dopolnjuje istoimensko razstavo v EPICentru. Zajetno, kar 240 strani obsežno publikacijo je uredila zgodovinarka dr. Kaja Širok, ki je zasnovala tudi stalno in dobro obiskano razstavo.

Zbrane je uvodoma pozdravila Klavdija Figelj, o knjigi pa je spregovorila urednica. Že v uvodu je poudarila, da so jo posvetili nedavno preminulemu zgodovinarju in poznavalcu življenja na meji dr. Branku Marušiču. Ta je za knjigo prispeval daljši članek, žal pa njenega izida ni dočakal.O zborniku je Širok povedala, da prinaša obširnejši nabor pogledov, razmišljanj in ugotovitev o življenju na meji ter njegovi večplastni zgodovini. Sprva so nameravali predstaviti članke, povezane s stalno razstavo v centru, nato pa se je izkazalo, da so avtorji svoja razmišljanja obogatili tudi z bolj poglobljenimi pogledi.

Knjiga, bogata s fotografijami, je razdeljena na tri tematske sklope: Evropska prestolnica kulture, Somestje Gorica–Nova Gorica in Mesto na meji. Življenje in sobivanje na Goriškem je z različnih zornih kotov obravnavalo lepo število avtorjev iz kulturnih, zgodovinskih in družbenopolitičnih krogov. Svoje poglede so prispevali Neda Rusjan Bric, Vesna Humar, Stojan Pelko, Klemen Miklavič, Tomaž in Boštjan Vuga, Branko Marušič, Petra Svoljšak, Luka Lisjak Gabrijelčič, Ervin Hladnik Milharčič in Kaja Širok s slovenske strani meje, z italijanske pa Igor Komel, Antonella Gallarotti, Andrea Bellavite in Alessandro Cattunar.

Širok je poudarila, da knjiga še zdaleč ni le katalog razstave: »Knjiga ponuja dodaten razmislek o našem prostoru in pomenu ustvarjanja vezi med prebivalci. Sestavljena je iz treh tematskih sklopov, ki nadgrajujejo sporočilo razstave z različnimi pogledi avtorjev, raziskovalcev in pričevanji. Publikacija hkrati odpira tudi razmislek o pričakovanjih, povezanih z Evropsko prestolnico kulture, ter o tem, kako lahko ta enkratni in pomembni dogodek prispeva k poglabljanju dialoga, utrjevanju sodelovanja in ustvarjanju tesnejših odnosov med obema mestoma. Publikacija tako ni le dokument razstave, ampak tudi dragocen prispevek k razumevanju skupne dediščine in identitete prostora ob meji.«

Spregovorila sta tudi avtorja dveh člankov. Igor Komel, direktor Kulturnega doma v Gorici, je pojasnil, da je v svojem besedilu želel izpostaviti, kaj pomeni spoznavati soseda, obenem pa izraziti pričakovanje, da se bodo dogodki pretakali iz Nove Gorice v Gorico in obratno. Hkrati v knjigi vidi različnost pogledov na čezmejni prostor, kar ji daje posebno bogastvo. Pozitivno je ocenil tudi skupni projekt GO! 2025, ki je hočeš nočeš spremenil pogled goriške desnice na odnose ob meji.

»Knjiga kaže na pluralnost tega prostora, ki je včasih tudi travmatična,« pa je poudaril urednik revije Razpotja dr. Luka Lisjak Gabrijelčič. Dodal je, da smo priča dvema naracijama oziroma spominskima konfiguracijama: obhajanju prve svetovne vojne v Gorici in spominu na drugo svetovno vojno v Novi Gorici. »Pod temi plastmi pa so poskusi iskanja pragmatičnih kompromisov različnih skupnosti, ki vedno najdejo praktične oblike sobivanja.« To je po njegovem ena od možnih rdečih niti, ki nam pomagajo razumeti zgodovino tega območja.

Publikacijo bo kmalu mogoče kupiti v EPICentru in v Knjigarni kavarni Maks v Novi Gorici, nato pa bo naprodaj tudi v goriških knjigarnah.