Meščeva zapuščina: na Inšpektoratu za delo vre, zaposleni anonimno razkrivajo nepravilnosti

V uredništvo smo prejeli anonimno pismo zaposlenih na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, ki opozarjajo na domnevno nevzdržne razmere v instituciji, ki bi morala skrbeti za spoštovanje delovne zakonodaje. Med drugim izpostavljajo domnevno privilegirano podeljevanje nazivov, oviranje napredovanj, težave pri organizaciji dela ter predvsem način razdeljevanja sredstev za redno delovno uspešnost. Za pojasnila smo zaprosili vodstvo Inšpektorata in pristojnega ministra Anžeta Logarja.

“Seznanjamo vas s sistematičnimi kršitvami na Inšpektoratu. Naša glavna inšpektorica Katja Čoh-Kragolnik je bila postavljena na čelo Inšpektorata RS za delo s strani stranke Levica, torej Luke Mesca“, se začne anonimno pismo, ki je bilo v uredništvo poslano 24. julija 2026.

Zaposleni v njem trdijo, da naj bi na Inšpektoratu vladal kaos, vodstvu pa očitajo nestrokovnost in neustrezno vodenje. Očitki so resni, saj se nanašajo tudi na ravnanje z javnimi sredstvi.

Očitki o novih svetnikih

Eden od ključnih očitkov se nanaša na kadrovanje in podeljevanje nazivov. Zaposleni trdijo, da se je v zadnjem letu zaposlilo več mlajših inšpektorjev, ki naj bi že ob nastopu prejeli naziv svetnik in s tem višji plačni razred, čeprav naj še ne bi opravili strokovnega izpita za inšpektorja. Ob tem opozarjajo, da naj bi dolgoletni inšpektorji na enak naziv čakali bistveno dlje. “Medtem ko dolgoletni inšpektorji na ta naziv čakajo,” pišejo zaposleni.

Si vodstvo med seboj deli višje plačne razrede in odstotke delovne uspešnosti?

Anonimni zaposleni opozarjajo tudi na strukturo zaposlenih. Trdijo, da je na Inšpektoratu “kopica podsekretarjev in sekretarjev”, pri katerih naj ne bi bilo jasno, kakšna je njihova dejanska dodana vrednost. Ob tem izpostavljajo plačna razmerja med administrativnim oziroma vodstvenim kadrom in inšpektorji, ki so po njihovih besedah “gonilna sila organa”. Še več očitkov leti na napredovanja. Zaposleni trdijo, da naj bi bili inšpektorji pri napredovanju ovirani, medtem ko naj bi si vodstvo med seboj delilo višje plačne razrede in odstotke delovne uspešnosti. “Na ostale zaposlene (inšpektorji, administracija, strokovni delavci) pa pozabljajo,” pišejo.

Sporen tudi Sektor za prednostno odzivanje

Zaposleni posebej izpostavljajo Sektor za prednostno odzivanje. Spomnimo, da je bil v prejšnji vladi vzpostavljen z namenom “čim hitrejšega odziva inšpekcije na aktualno dogajanje in da čim hitreje pripeljejo do epiloga tiste primere, v katerih odkrijejo grobe kršitve pravic delavcev” je na predstavitvi nove enote leta 2024 pojasnila glavna inšpektorica za delo Katja Čoh Kragolnik. Po navedbah zaposlenih bi morali v sektorju delovati bili izkušeni inšpektorji, “vendar sektor sestavljajo zaposleni iz območnih enot, ki še vedno sedijo na območnih enotah kot prej in opravljajo enako delo kot so ga pred odhodom v Sektor, dobili pa so naziv svetnik”.

Luka Mesec in Katja Čoh Kragolnik (Foto: Bobo)

“Ni koordinacije, ni sestankov”

Posebej zaskrbljujoča je tudi navedba o komunikaciji med centralo in območnimi enotami. Zaposleni trdijo, da od februarja (volitev) ni več ustreznega stika med območnimi enotami, razporejenimi po Sloveniji, in centralo v Ljubljani. “Ni koordinacije, ni sestankov med vodstvom in vodji območnih enot,” zatrjujejo. Po njihovih besedah naj bi šlo za načrtno in brezbrižno uničevanje državne uprave, brez jasnih smernic in ciljev. Očitek je še toliko bolj zanimiv, ker je sama glavna inšpektorica Katja Čoh-Kragolnik ob nastopu funkcije leta 2023 poudarjala pomen večje povezanosti zaposlenih in sodelovanja znotraj inšpektorata. Vlada jo je na mesto glavne inšpektorice imenovala za obdobje od 19. decembra 2023 do 18. decembra 2028.

“Vodstvo se od volitev dalje, od meseca februarja, ukvarja le samo s sabo in skrbi jih le njihova korist, kako se prilizniti bodočemu novemu ministru, sekretarjev in vladi.In kar je predmet spora znotraj Inšpektorata že od novega leta dalje: delitev denarja za Redno delovno uspešnost”, so zapisali v anonimnem pismu.

Najresnejši očitek: delovna uspešnost

Zaposleni še trdijo, da naj bi bil način razdeljevanja sredstev za redno delovno uspešnost že od začetka leta predmet spora znotraj Inšpektorata. “Ni sprejetih meril, ni internega akta, ni ureditve, ki bi določala merila in kriterije za delovno uspešnost, iz razloga, da se denar lahko neupravičeno porablja med vodstvenim kadrom”, pravijo. Zaposleni obenem trdijo, da naj bi bil sistem nagrajevanja postavljen tako, da dejanski rezultati dela niso odločilni. “Politika organa je taka, da inšpektor več naredi, manj je za to nagrajen,” pišejo.

Po njihovih navedbah naj bi obstajal interni program, iz katerega je mogoče mesečno razbrati obseg opravljenega dela posameznega inšpektorja in zahtevnost njegovih nalog. Kljub temu naj bi bili nekateri uspešnejši inšpektorji nagrajeni slabše od tistih, ki naj bi imeli manj rezultato. ““Nagrajuje se lezenje v rit ter nošenje informacij od vira do baze in nazaj. Uspešni inšpektorji, ki dosegajo rezultate, dobijo manjši dodatek za delovno uspešnost kot inšpektorji, ki so za okras na Inšpektoratu in nimajo rezultatov”, so ostri.

“Neupravičeno izplačevanje davkoplačevalskega denarja”

Še bolj konkretna je navedba o vodstvenem kadru. Po trditvah anonimnih zaposlenih naj bi vodilni kader od glavne inšpektorice prejemal med 20 in 30 odstotkov redne delovne uspešnosti, pri čemer naj bi šlo za zneske do 1.000 evrov. “Bolj govoriš, kar želijo slišati, več dobiš pri plači na račun,” trdijo zaposleni.

Očitki tudi o zaposlovanju “preko vez in poznanstev”

Anonimni zaposleni gredo še dlje. Vodstvu očitajo, da naj bi se vodilni kader zaposloval “le preko vez in poznanstev”, pri čemer naj se usposobljenosti posameznih podsekretarjev, sekretarjev in direktorjev ne bi ustrezno preverjalo. Posebej izpostavljajo tudi delo na področju odnosov z javnostmi in trdijo, da naj bi se eni od zaposlenih izplačeval visok odstotek dodatka za delo na področju piarja, čeprav naj tega dela dejansko ne bi opravljala. Ob tem opozarjajo na odhajanje izkušenega kadra. “Vodilni se zaposlujejo le preko vez in poznanstev. Usposobljenosti podsekretarjev, sekretarjev, direktorjev se ne preverja. Sekretarki se izplačuje visok procentni dodatek za delo na področju piarja (tudi piarovka je v letu 2025 odšla), niti enega piar dela (nobene objave, članka, podaje izjave) pa do danes ni opravila”, so zapisali.

Organ, ki bi moral biti zgled, je postal izprijen?

V zaključku so zaposleni kritiko usmerili tudi na širšo vlogo Inšpektorata. “Naša naloga je, da nadziramo trg dela, ga urejamo, sankcioniramo kršitelje, dejansko pa je v naših vrstah kršitev in neupravičenega izplačevanja davkoplačevalskega denarja največ!” Njihovo pismo se konča z neposrednim pozivom ministru Anžetu Logarju: “Anže Logar, na pomoč!”

Minister Logar(Foto: STA)

Val odhodov zaposlenih: omenjeni tudi mobing in slabi odnosi

Pri tem pa je vredno spomniti na dogodke izpred dveh let, saj očitki vodstvu niso izpostavljeni prvič. Pred približno dvema letoma je namreč Inšpektorat zajel val odpovedi, poslovilo naj bi se kar 27 zaposlenih. Po informacijah STA so bili odhodi povezani tudi z očitki o mobingu in zelo slabih odnosih na Inšpektoratu. Po pričevanjih zaposlenih naj bi dolgoletna uslužbenka v finančni službi verbalno trpinčila več sodelavcev. Očitali so ji nenehno pošiljanje elektronske pošte, pritiske, neprimerno, glasno in žaljivo komuniciranje na hodnikih in pred drugimi uslužbenci ter obrekovanje. Zaposleni naj bi na domnevno neprimerno ravnanje opozorili kadrovsko službo in glavno inšpektorico Katjo Čoh-Kragolnik, vendar naj se po njihovih navedbah stanje ne bi bistveno izboljšalo. Tudi v aktualnem anonimnem pismu zaposleni opozarjajo na nevzdržne razmere in odhajanje izkušenega kadra. “Pogoji za delo so katastrofalni. Izkušen kader odhaja in si najde službo drugje,” pišejo.

Po informacijah STA naj bi bila že v preteklsoti med zaposlenimi prisotna tudi ocena, da glavna inšpektorica za stiske zaposlenih nima dovolj posluha. Ti očitki so še posebej pomembni ob aktualnem anonimnem pismu, saj zaposleni zdaj ne opozarjajo več zgolj na medsebojne odnose, temveč tudi na kadrovanje, napredovanja, organizacijo dela in razdeljevanje javnih sredstev.

Sara Kovač

The post Meščeva zapuščina: na Inšpektoratu za delo vre, zaposleni anonimno razkrivajo nepravilnosti first appeared on Nova24TV.