Meščanska Ljubljana – dediščina, ki jo izgubljamo?

Pridružite se nam danes ob 18h pri Plečnikovi trafiki na Vegovi na zanimivem in aktualnem pogovoru o meščanski Ljubljani – njenem arhitekturnem in kulturnem značaju ter izzivih ohranjanja te dragocene dediščine v sodobnem mestu.

Gosta:

dr. Bogo Župančič (arhitekt, raziskovalec in dolgoletni poznavalec ljubljanske arhitekture)

dr. Franci Lazarini (umetnostni zgodovinar, strokovnjak za zgodovinsko arhitekturo in vile)

Dr. Franci Lazarini je docent na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in znanstveni sodelavec na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Raziskuje arhitekturo 19. in prve polovice 20. stoletja na Slovenskem, v kontekstu sočasnega arhitekturnega dogajanja v srednji Evropi, precejšnjo pozornost pa v svojih raziskavah namenja naročnikom posameznih stavb ter povezavam med arhitekturo in politiko.

Dr. Bogo Zupančič se je najprej vzpostavil kot arhitekturni novinar. Pisal je o urbanih vprašanjih in objavljal članke o slovenski arhitekturi. Objavil je devet knjig, napisal veliko znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov tako v domačih kot tujih revijah. Zaposlen je bil v Muzeju arhitekture in oblikovanja (MAO) v Ljubljani, kot kustos, raziskovalca, direktor. Pripravil je več razstav, samostojno ali v skupini. Poudariti velja razstavi Plečnikovi študenti pri Le Corbusieru (2007, 2017) in Smer B – Reforma oblikovanja (2012), saj sta bili obe predstavljeni tudi v tujini.

Moderatorica: mag. Nina Granda, odgovorna urednica revije Outsider, arhitektka (Materra), kustosinja, publicistka

V današnjem pogovoru se bomo dotaknili naslednjih tem:

Kaj pravzaprav pomeni »meščanska Ljubljana« in katere so njene ključne arhitekturne, urbanistične in kulturne značilnosti v 19. in začetku 20. stoletja? Kdo so bili takratni meščani in ali danes pri investitorjih še opazimo podoben čut za kulturo in dediščino?

Kako se je ljubljanska meščanska arhitektura razlikovala od tiste na Dunaju, v Pragi ali Gradcu? Kaj je bilo pri nas specifično slovenskega oziroma ljubljanskega?

Katere meščanske stavbe in predeli Ljubljane so po vašem mnenju danes najbolj ogroženi, čeprav jih javnost morda premalo zaznava kot pomembno dediščino?

Kako so arhitekti, med njimi tudi Jože Plečnik in drugi, razumeli in nadgrajevali meščansko tradicijo Ljubljane?

Kakšen je bil odnos med meščansko in plemiško arhitekturo? Kako so meščani prevzemali elemente plemiške gradnje in obratno?

Kako danes v praksi Mestna občina Ljubljana ter državne institucije – Zavod za varstvo kulturne dediščine in Ministrstvo za kulturo – skrbijo za meščansko dediščino? Je ta zaščita res zadostna ali ostaja bolj formalna?

V zadnjih letih smo bili priča številnim prenovam in tudi rušitvam v središču mesta. Kateri primeri so po vašem mnenju najboljši in kateri najbolj problematični z vidika ohranjanja meščanske dediščine?

Kaj menita o napovedanih posegih ob Tržnici?

Kakšno vlogo imajo danes zasebni lastniki meščanskih vil in stanovanjskih hiš? Ali se zavedajo svoje odgovornosti do dediščine?

In za konec: kaj lahko storimo bolje? Ali danes še znamo biti meščani? Kaj to sploh pomeni v 21. stoletju in ali imamo mesto, kakršnega si kot družba zaslužimo?

Na koncu bosta gosta podala tudi osebno sporočilo mladim arhitektom, urbanistom, politikom in vsem Ljubljančanom, ki odločamo o prihodnji podobi našega mesta.

Lepo vabljeni!