Mesca ne motijo izkoriščanja delavcev pri gradnji Stožic in milijonski dolgovi do podjetij

Preko osrednjih medijev poteka gonja proti poslancu Resni.ce Borisu Mijiču. Slednji je kot bivši podjetnik, sicer ne po svoji krivdi, dolžan svojim delavcem in državi, zato Levica zahteva njegov odstop.

Čeprav živimo v državi, kjer je sodišče družini ljubljanskega župana Zorana Jankovića odpisalo skoraj 29 milijonov evrov dolgov, pri gradnji Stožic pa je sotalo kup nepoplačanih podjetij in delavcev, se nihče na levi strani ni razburjal zaradi tega, se zdi Levici poslanec Mijić neprimeren za poslanca, ker je dolžan državi 32.000 evrov, svojim delavcem pa nekaj deset tisoč evrov neizplačanih plač.

Mijič je namreč bivši lastnik in direktor podjetja Progros. Glede tega se je odzval tudi predsednik DZ in vodja Resni.ce Zoran Stevanović, ki je rekel, da bo dolg svojega poslana po potrebi sam poravnal. Vendar pa za Levico to ni dovolj, saj zahteva, da Mijič odstopi kot poslanec, češ da naj ne bi imel nobene legitimnosti odločati o pravicah drugih kot predstavnik ljudstva. Glavni pobudnik gonje proti poslancu pa je Luka Mesec.

Boris Mijič (Foto: STA)

Poklicni hujskač proti podjetnikom

Mesec, ki se ob Stevanovićevi ponudbi, da bo poravnal dolg, hoče vtikati tudi v finančne zadeve predsednika DZ, seveda nima posluha za podjetnike in njihove težave. Sam je že od študija naprej poklicni aktivist in levičarski agitator. Svojo pot levičarskega hujskaštva je začel kot aktivist leta 2007. Najprej je bil koordinator Delavsko-punkerske univerze in direktor Inštituta za delavske študije. Kasneje je postal kot koordinator Iniciative za demokratični socializem, dokler ni šel v politiko in nenazadnje postal poslanec Levice, kjer prejema udobno poslansko plačo okoli 6.000 evrov bruto.

Luka Mesec (Foto: STA).

Mesec in njegovi tovariši so znani po politikah, ki ne cenijo in zavirajo srednje podjetništvo in škodujejo razvoju gospodarstva. Bolj so naklonjeni tistim, ki namesto, da bi vlagali, raje jemljejo iz državne blagajne preko socialnih transferjev. Zato na škodo podjetništva podpirajo močno socialno državo, ki daje prednost raznim spolnih in etničnim manjšinam.

Pri gonji proti Mijiču, ne glede na njegove dolgove in morebitne napake, gre pravzaprav le za napad na tiste, ki jih levičarji smatrajo za “drugorazredne”. Prav tako zaradi določene podpore, ki jo Resni.ca izkazuje novi vladi in njenim spremembam, skušajo s tem, da napadajo poslanca Resni.ce, napadati vlado Janeza Janše in njene ministre.

Dvoličnost Mesca in njegovih tovarišev postane jasna, ko se spomnimo vseh izkoriščanj, ki so jih delavci ob gradnji ljubljanskih Stožic. Kljub temu se članom stranke Levica ne zdi sporno, da Janković ostaja župan, pravzaprav se redno pajdašijo z njim.

Izkoriščanje tujih delavcev v času gradnje Stožic

Delavci podjetja Vegrad, ki je izvajalo velik del gradnje stadiona, so več mesecev čakali na plačila za opravljeno delo, številni med njimi pa so bili tuji delavci z začasnimi dovoljenji za delo. To naj bi podjetje izkoriščalo, saj je vedelo, da bodo izgubili dovoljenje za bivanje, če zapustijo delovna mesta. Bosanski delavci podjetja Gradve, hčerinske družbe Vegrada v Bosni in Hercegovini, so večkrat protestirali saj jim je po njihovih navedbah podjetje dolgovalo okoli 110.000 evrov. Ko so nekateri delavci prišli v prostore Vegrada v Velenju zahtevati svoje plačilo, so bili štirje zaradi neurejenega statusa bivanja celo odstranjeni iz države. Po drugi strani naj bi se delavce surovo izkoriščalo: delali naj bi tudi do 220 ur na mesec, bivali pa v prenatrpanih sobah, kjer so pogosto živeli po štirje ali več skupaj. Mnogi niso dobivali niti plačila za nadure ali malico, ki bi jim moralo pripadati. Ko je Vegrad nenazadnje šel v stečaj, so posledice nosili predvsem delavci. Stotine zaposlenih je moralo poiskati pomoč pri Javnemu jamstvenemu in preživninskemu skladu, saj podjetje ni poravnalo svojih obveznosti. Samo 581 delavcev Vegrada je iz sklada prejelo več kot 1,8 milijona evrov iz zaradi neizplačanih plač, dopustov in odpravnin. Kljub temu številni delavci nikoli niso prišli do celotnega zneska, ki so ga zaslužili. Po ocenah iz stečajnih postopkov je Vegrad namreč zaposlenim dolgoval več milijonov evrov.

Gradnja Stožic (Foto: Tamino Pelelinšek/STA)

Gradnja Stožic je sicer vključevala veliko mrežo podizvajalcev, saj naj bi na projektu sodelovalo kar med 60 in 70 podizvajalskih skupin. Mnoge med njimi so bile zelo odvisne od pravočasnih plačil, ostali pa so praznih rok. Plačil ni bilo, delavce in dobavitelje pa so morali plačevati iz lastnega žepa. Med opeharjenimi podizvajalci so tudi  Željko Fiškuš, Ivan Hrženjak in Iztok Perko. Nikoli namreč niso prejeli ustreznega plačila, saj je ostalo kar 30 milijonov evrov terjatev, ki nikoli niso bile poplačane. Zaradi tega jih je veliko moralo zapreti svoje dejavnosti in razglasiti osebne stečaje, eden pa je celo storil samomor.

Ljubljanski župan Zoran Janković. (Foto: Tamino Pelelinsek/STA)

Marca 2010 je namreč Slovenijo pretresla novica o samomoru Ivana Selinška, lastnika podjetja Varkos Selinšek iz Pesnice pri Mariboru. Varkos je kot podizvajalec sodeloval pri gradnji Športnega parka Stožice, predvsem pri izdelavi jeklenih konstrukcij. Podjetje se je znašlo v hudih finančnih težavah zaradi neplačanih dolgov. Med njegovimi največjimi dolžniki pa je bilo ravno podjetje Gradis Skupina G, eden od ključnih gradbincev pri projektu Stožice in solastnik družbe Grep, ki je bila ustanovljena posebej za gradno ljubljanskega stadiona. Po takratnih podatkih mu je Gradis dolgoval približno dva milijona evrov. Selinšek naj bi bil zaradi tega pod velikim psihičnim pritiskom. Grep je kasneje končal v stečaju. Upniki so prijavili za približno 515 milijonov evrov terjatev, priznanih pa je bilo približno 445 milijonov evrov.

A. S.