Merz na obisku na Kitajskem za poglobitev sodelovanja in bolj pravičen odnos

Merz se je kmalu po prihodu v državo v Pekingu sestal s kitajskim premierjem Li Qiangom, ob čemer so predstavniki obeh strani podpisali niz sporazumov in memorandumov, med drugim s področja podnebnih sprememb in prehranske varnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nemški kancler se je zavzel za poglobitev odnosov na vseh raven, a izrazil tudi skrbi. “Imamo zelo specifične pomisleke glede sodelovanja, ki ga želimo izboljšati in narediti bolj pravičnega,” je dejal.

Li je v očitnem namigovanju na ZDA izpostavil, da sta se “v nekaterih državah in regijah okrepila in postala celo prevladujoča unilateralizem in protekcionizem”. “Ob takem ozadju bi morali Kitajska in Nemčija kot dve veliki gospodarstvi s pomembnim vplivom skupaj varovati multilateralizem in prosto trgovino,” je dejal.

Berlin in Peking želita po poročanju AFP nadgraditi gospodarske vezi v obdobju, ko je ameriški predsednik Donald Trump z nizom naznanitev carin in nepredvidljivimi zunanjepolitičnimi potezami povzročil globalni kaos.

A Merz naj bi glede na pričakovanja v pogovorih s predsednikom Xi Jinpingom, s katerim se bo sestal danes, poudaril tudi nemške in evropske interese, vključno s pozivom k pritisku na kitajsko zaveznico Rusijo za končanje vojne v Ukrajini.

Kitajska je lani prehitela ZDA in postala največja trgovinska partnerica Nemčije. Je pa obenem ob tem trgovinski primanjkljaj Nemčije v odnosu do Kitajske lani znašal kar 89 milijard evrov.

Podjetja so Merza pred odhodom po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pozivala tudi, naj naslovi skrbi glede poštene konkurence. Nemški proizvajalci avtomobilov se denimo že dlje časa pritožujejo, da kitajsko konkurenco poganjajo domače subvencije in neenakovreden dostop do trga.

Berlin v državi, ki jo vodi komunistična partija, vidi tudi sistemskega tekmeca Zahodu. “Ne bi smeli imeti nikakršnih iluzij,” je Merz dejal pred odhodom in dejal, da Kitajska kot tekmica ZDA “terja pravico za definicijo novega multilateralnega reda v skladu s svojimi lastnimi pravili”.

Kitajska je pod Xijem na svetovnem odru začela bolj intenzivno uveljavljati svoje interese, okrepila je vojsko, poudarja prizadevanja za ponovno pridobitev Tajvana pod svoj nadzor in zavrača kritike glede spoštovanja človekovih pravic.

Merz je sicer zadnji v nizu zahodnih voditeljev, ki so v zadnjih mesecih v luči Trumpovih sprememb v zunanji in trgovinski politiki obiskali Kitajsko. Tam bo sicer od 31. marca do 2. aprila tudi Trump.