Mednarodni strokovnjaki v Izoli o izzivih pomorskega prava in varovanju Jadrana

Na četrtkovem delu srečanja je strokovnjak za pomorsko in transportno pravo ter nekdanji minister prometa Marko Pavliha govoril o izključnih ekonomskih conah v Jadranu. Kot je izpostavil, “nova ureditev izključnih ekonomskih con v Jadranskem morju ni zgolj vprašanje ekonomskih pravic držav, temveč predvsem njihove odgovornosti”.

Kot je spomnil, so države v teh conah dolžne zagotavljati dobro ekološko stanje morja, sonaravno upravljanje ribolova ter varovanje občutljivega morskega okolja. Izključne ekonomske cone zato niso le “ekonomske”, ampak tudi okoljske in upravljavske cone, ki zahtevajo tesno regionalno sodelovanje. “Le s spoštovanjem mednarodnega prava in skupno skrbjo za Jadran je mogoče zagotoviti njegov trajnostni razvoj,” je poudaril Pavliha.

Italija je sicer v začetku leta v Jadranu razglasila izključno ekonomsko cono. Ker ima Hrvaška takšno cono že od leta 2021, v Jadranu ni več mednarodnih voda. Slovenija po arbitražni razsodbi pravice do svoje cone nima, ker nima neposrednega stika z odprtim morjem. Kljub temu ima Slovenija še naprej zagotovljeno svobodo plovbe, preletov, ribolova in nemoten dostop do odprtega morja v Sredozemlju preko teh con.

Vsebinske razprave v okviru izolske konference so bile osredotočene tudi na poenotenje pomorskega prava, nove tehnologije v prometu, kot so avtonomne ladje in droni, ter na dekarbonizacijo ladjarstva in trajnostno delovanje pristanišč v Jadranu.

V zvezi z dekarbonizacijo je nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bricelj med drugim izpostavil, da je Slovenija kot predsedujoča EU v letu 2022 na konferenci podpisnic barcelonske konvencije dosegla konsenz sredozemskih držav za razglasitev posebnega območja za nadzorovane emisije žvepla v Sredozemlju. Ukrep predvideva prehod s težke nafte k nafti, ki naj bi vsebovala vsaj 50 odstotkov manj žvepla. Podatki o dejanskem izvajanju tega ukrepa sicer za zdaj niso znani.