Mediji znova obračunavajo z žrtvijo romskega nasilja

Potem ko smo bili leta in leta priča sprenevedanju osrednjih medijev, ko je šlo za poročanje o primerih romskega nasilja, bi človek pričakoval, da se bo po tragični smrti Novomeščana Aleša Šutarja kaj spremenilo, a zadnja poročanja glede primera Šutarja in napada na ribniškega župana Sama Pogorelca kažejo, da se več kot očitno ni poslovila praksa, ko se poskuša relativizirati romsko nasilje, in se namesto nasilneža medijsko napada kar žrtev.

Po lanskoletnem napadu Romov na ribniškega župana Sama Pogorelca in na njegovo soplesalko Tamaro Lovšin na gasilski veselici, je v torek na Okrožnem sodišču v Ljubljani drugo izvedensko mnenje podal Rajko Komadina iz komisije za fakultetna izvedenska mnenja ljubljanske medicinske fakultete.

Na Žurnalu24 so medijski prispevek, ki osvetljuje dogajanje v primeru, opremili z naslovom “Župan naj bi bil hudo poškodovan, pa ni bil niti na bolniški”, s čimer so prispevali svoj kanček v mozaiku k relativizaciji romskega nasilja.

V zvezi s primerom sicer poročajo, da so zaradi obtožb nasilništva in povzročitve lahkih telesnih poškodb Romoma Arsenu Novaku in Leonardu Novaku pričeli lani soditi na kočevskem okrajnem sodišču. Tretji obtoženi, ki je bil udeležen v pretepu, je bil zaradi mladoletnosti obravnavan posebej in je bil že pravnomočno obsojen. Izvedenec medicinske stroke Matjaž Veselko je podal oceno, da sta bili žrtvi začasno skaženi, zaradi česar je tožilstvo dobilo možnost, da v obtožnem predlogu lahke telesne poškodbe spremeni v hude, in zadeva se je preselila na ljubljansko okrožno sodišče.

Poškodbe, ki jih je župan Ribnice utrpel v romskem napadu (Foto: Samo Pogorelc)

Odvetnika obtoženih se nista strinjala z Veselkovo oceno skaženosti, ki je sicer glede Lovšinove zaključil, da je bila zaradi modric “začasno skažena, njena sposobnost pa zmanjšana za približno tri dni”, a čeprav je bila vsaka poškodba posebej opredeljena kot lahka, jo je v seštevku opredelil kot hudo. Začasno skažen je bil po njegovem tudi Pogorelc. Ker se je sodnica strinjala s predlogom odvetnikov, je Rajko Komadina podal drugo izvedensko mnenje. Navedel je, da žrtvi nista bili nezavestni. Medtem ko je glede Pogorelca dejal, da naj bi šlo v njegovem primeru za površinske rane glave, hrbta in kolena, je v zvezi z Lovšinovo izpostavil, da jo je bolela glava, ta pa je 17. junija zaključila bolniški stalež. V zvezi z Veselkovo oceno je dejal, da ta odraža mnenje Veselka, glede skaženosti pa navedel, da je to vprašanje za psihiatra, saj ta “vzbuja zgroženost, gnus in strah”. “Kot kirurg dnevno vidim veliko hujše poškodbe, pri obeh oškodovancih pa niso bile take narave, da bi lahko govorili o iznakaženosti”, je med drugim dejal, v zvezi s podplutbami pa izjavil, da te niso terjale aktivne kirurške obravnave. Zaključil je, da pri nobenem ni šlo za hudo telesno poškodbo. “Župan sploh ni bil na bolniški. Pacienta s takšnimi poškodbami niti ne bi sprejeli v kirurški ambulanti”, je navedel.

Foto: Posnetek zaslona Žurnal24

Medijsko se obračunava z žrtvami

Videli smo lahko, da je tovrsten način poročanja v preteklosti naredil veliko škode, saj se mnogokrat žrtve niso upale javno izpostaviti, na drugi strani pa so pogum pridobivali storilci, ker poleg tega, da svojega niso opravili sodni mlini, se romskega nasilništva in kriminala ni vidno problematiziralo v osrednjih medijih, s tem pa posledično tudi ne v javnosti. Ker se je ljudi, ki so navkljub temu opozarjali na težave in na nesprejemljivo stanje, po krivici označevalo za nestrpneže, je posledično marsikdo, ki je bil seznanjen s konkretnimi primeri nasilja, raje ostal tiho. To pa na koncu seveda ne koristi nikomur, razen nasilnežem seveda.

Medijskemu obračunavanju z žrtvijo romskega nasilja smo bili priča nedavno, in sicer v primeru poročanja o tragediji v Novem mestu, ko se je fokus podal na to, da je žrtev imela v krvi kokain in alkohol, kot da bi to opravičevalo nasilje, ki je vodilo v tragično smrt. Nasilje je seveda zavržno ravnanje in nedopustno, pa naj se zadeve še tako ali drugače obrača, prav tako pa je nedotakljivo življenje.

S. K.