Med demokraturo in diktaturo: Je slovenski parlament postal le še stroj za potrjevanje vladne volje?

Slovenski politični prostor se v zadnjem obdobju sooča z resnimi očitki o eroziji demokratičnih standardov. Tisto, kar bi moralo biti hram demokracije, kjer se skozi soočenje argumentov, spoštovanje poslovnika in nadzorno funkcijo opozicije oblikujejo najboljše rešitve, se po mnenju kritikov spreminja v polje političnega enoumja. Predstavniki parlamentarne opozicije, na čelu z Jelko Godec in Janezom Janšo, opozarjajo na nevaren trend: prehod iz ustavne demokracije v stanje »demokrature« oziroma »privida demokracije«, kjer institucije ohranjajo svojo zunanjo formo, a izgubljajo svojo demokratično vsebino.

Sistemsko onemogočanje nadzora nad izvršilno oblastjo

Ena temeljnih ustavnih pravic poslancev je nadzor nad izvršilno oblastjo, pri čemer so poslanska vprašanja ključno orodje, ki ministrom nalaga odgovornost. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec opozarja na serijsko zavračanje teh vprašanj, kar neposredno spodkopava transparentnost delovanja države. Ko vlada neha odgovarjati na neprijetna vprašanja, parlament postane brezzobi tiger, javnost pa ostane prikrajšana za informacije o porabi proračunskega denarja in strateških odločitvah. To pa je le ena plast nazadovanja – druga se skriva v sistemski zlorabi zakonodajnih postopkov, kjer nujnost postaja pravilo namesto izjeme.

Ko podpredsednica @Drzavnizbor zavrne pisno poslansko vprašanje kolega @andrej_kosi glede Golobovega razkritja na @24ur_com, da ga @policija_si
neposredno obvešča o konkretnih posameznikih (zdravnici), ki na družbenih omrežjih
izražajo kritična stališča.

Želja po utišanju… pic.twitter.com/dK4HCsDKkJ

— Jelka Godec (@jelka_godec) February 20, 2026

Demokracija zahteva čas za javno razpravo, vendar Poslovnik Državnega zbora RS predvideva tudi nujni postopek za izjemne primere, kot so naravne nesreče ali ogroženost varnosti države. Problem nastane, ko se ta izjema uporabi za politično občutljive zakone, ki po vsebini ne izpolnjujejo strogo določenih pogojev za nujnost. Tipičen primer takšnega ravnanja je bil Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet po nujnem postopku, s čimer je bila onemogočena poglobljena razprava s strokovno javnostjo. Podobno se je zgodilo pri noveli Zakona o RTV Slovenija, kjer je bila sistemska sprememba upravljanja izpeljana mimo običajnih demokratičnih rokov, ter pri davčni zakonodaji, kjer nenehno vlaganje sprememb po skrajšanih postopkih gospodarstvu onemogoča pravočasno prilagoditev na nove razmere.

Pravna opozorila in vprašanje poslovniške nevtralnosti

Pravni strokovnjaki in ustavnopravni analitiki že dlje časa svarijo, da nujni postopek ne sme biti orodje za hitro discipliniranje zakonodaje. Poudarjajo, da takšno ravnanje drastično omeji možnost vlaganja dopolnil in javno soočenje argumentov, kar je v neposrednem nasprotju z načelom pravne države. Poleg tega opozorila letijo na vodenje sej, kjer se poslovnik uporablja selektivno. Nekdanji ustavni sodniki izpostavljajo, da mora predsednik parlamenta delovati kot nevtralen arbiter, ne pa kot podaljšana roka vlade, saj tudi Beneška komisija v svojih smernicah jasno določa, da morajo imeti parlamentarne manjšine zagotovljena orodja za učinkovit nadzor.

Statistični dokazi o parlamentarnem valjarju

Da očitki o demokraturi niso zgolj retorični manever, potrjujejo suhe številke. Statistični podatki o zakonodajni dejavnosti kažejo na nevaren trend: v trenutnem mandatu je delež zakonov, sprejetih po nujnem postopku, dosegel rekordne ravni. Če je bila v prejšnjih mandatih, z izjemo obdobja epidemije COVID-19, nujnost rezervirana za približno 10 do 15 odstotkov vseh zakonov, se v trenutnem sklicu ta odstotek nevarno približuje tretjini vseh sprejetih aktov. Primerjava razkriva sistemski premik; v obdobjih stabilnih demokratičnih razmer je preko 80 odstotkov zakonov potovalo skozi redni postopek. Danes pa se nujnost ne utemeljuje več z objektivnimi primeri, kot so prej omenjene naravne nesreče ali ogroženost varnosti države, temveč s politično neučakanostjo koalicije. Po podatkih Državnega zbora RS je bilo v prvi polovici trenutnega mandata po nujnem postopku sprejetih več zakonov kot v nekaterih celotnih štiriletnih mandatih v preteklosti.

Tako pa izgleda diktatura v praksi. Ne tista namišljena od janšistov!
Predsednica @Drzavnizbor nima pravice zavračati poslanskih vprašanj. Sprto s temelji predstavniške demokracije. https://t.co/SjHYMC5V4z

— Janez Janša (@JJansaSDS) February 17, 2026

Od privida demokracije k avtoritarnemu vladanju

Predsednik SDS Janez Janša v tem kontekstu opozarja na širši vidik nazadovanja, kjer kršitve poslovnika niso le proceduralne napake, temveč simptom prepričanja, da številčna premoč daje pravico do kršenja pravil igre. Poslovnik je namreč ustava v malem; če se pravila kršijo tam, kjer se zakoni pišejo, se državljanom sporoča, da pravo ne velja za vse enako. Resnično nazadovanje se zgodi s postopnim krhanjem institucij in normalizacijo kršitev, kar Slovenijo potiska stran od uveljavljenih evropskih standardov. Država se je znašla na točki, ko bo morala odgovoriti na vprašanje, ali si želi sistem, kjer vlada pravo, ali sistem, kjer pravo postane zgolj orodje v rokah tistih, ki trenutno vladajo.

P.J.