LogOut opozarja na odgovorno rabo zaslonov med počitnicami

Arh starše nagovarja, naj se z otroki skupaj dogovorijo, kaj bi delali med počitnicami. “Dobro je, da z mladimi najdemo rešitve, kaj početi doma v prostem času, da pri tem ne uporabljamo zaslonov. To so lahko namizne družabne igre, branje, risanje, glasba, ustvarjalne aktivnosti,” svetuje.

Na LogOut sicer opažajo, da se starostna meja otrok s problematično rabo zaslonov niža. Ob tem Arh dodaja, da je pomembno z otroki skleniti dogovor o maksimalni dnevni uporabi zaslonov za zabavo, ki pa se glede na starost otrok razlikuje. “Če so v vsakdanjiku vzpostavljene rutine, ki se redno izvajajo, in urejajo spanje, gibanje, druženje z vrstniki v živo, hobiji brez zaslonov, prispevanje otrok v gospodinjstvu, je mogoče izjemoma za čas počitnic čas uporabe tehnologije podaljšati, ampak ne na račun drugih omenjenih dejavnikov,” je bil jasen.

Smernice za uporabo zaslonov za otroke do drugega leta starosti ne predvidevajo uporabe zaslonov. Od drugega do petega leta lahko otroci zaslone uporabljajo manj kot eno uro, od šestega do devetega leta pa do ene ure dnevno. Do 12. leta smernice svetujejo uporabo, ki ne presega ure in pol, do 18. leta pa naj ne bi presegala dveh ur.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem opozarjajo, naj bo uporaba zaslonov pri otrocih z motnjami pozornosti, odstopanji v govorno-jezikovnem razvoju, drugimi razvojno-nevrološkimi motnjami, fotosenzibilno epilepsijo, prekomerno telesno težo ali drugimi specifičnimi težavami prilagojena oceni strokovnjaka.

Smernice za uporabo zaslonov med drugim svetujejo še, naj zaslonov dve uri pred spanjem ne uporabljajo, ponoči pa naj otrok ali mladoletnik zaslonov nima v svoji sobi.

Ob tem je vloga staršev zelo pomembna, saj morajo biti ti svojim otrokom zgled. “Srečujemo pa se s tem, da mlajše generacije staršev, ki so bile same že rojene v razvit digitalni svet, tudi same na nekritičen, problematičen način uporabljajo zaslone,” je opozoril Arh.

Starši sicer po njegovih izkušnjah naletijo na težave, ko se odpravijo na dopust, tam pa otroci ves čas preživijo na telefonu. “Tudi, če nekam potujemo, so pomembni dogovori o uporabi zaslonov in treba je seboj odnesti čim več pripomočkov, s katerimi lahko bolj konstruktivno zapolnimo čas,” priporočajo na LogOut.

Na NIJZ medtem izpostavljajo, da sta poleg časa pred zasloni pomembni tudi vsebina, ki naj bo kakovostna in prilagojena starostnemu obdobju, in način uporabe. Raba zaslonov je namreč lahko v prostem času tudi koristna, sem spadajo na primer zabavne izobraževalne vsebine. Nekoliko več pozornosti je treba nameniti tudi ustreznosti spletnih strani.

Dobre spletne vsebine nimajo pretiranih vizualnih in zvočnih učinkov, ki otroka in mladostnika prekomerno okupirajo, nimajo zasvojitvenih elementov, kot je samodejno predvajanje naslednje vsebina ali videa, so letom primerne in vsebujejo enostavna orodja, s katerimi otroci brez težav in varno upravljajo, navajajo na NIJZ. “Otroke in mladostnike primerno nagovarjajo tako verbalno kot vizualno, jim na prijazen in zabaven način ponujajo informacije, spodbujajo njihovo kreativnost, domišljijo, aktivno sodelovanje in razvoj določenih sposobnosti,” so izpostavili na inštitutu.

Problematično rabo zaslonov je pri otrocih mogoče prepoznati po močnih čustvenih reakcijah otroka ob odvzemu naprave, pri najstnikih pa je odziv še burnejši in dolgotrajnejši, je navedel Arh. Če starši sami z otroki ne uspejo doseči dogovora, se lahko po nasvet obrnejo na LogOut, kjer izvajajo brezplačne programe za pomoč.

Staršem, ki morajo biti v času počitnic v službah, pa svetuje, naj se pozanimajo o izvajanju počitniških programov v njihovem kraju ali pa izvajanju tečajev in taborov. “Čim več mora biti dogovorjeno vnaprej, da ni sprotne improvizacije, ki je lahko zelo naporna,” še opozarja.

C. R., STA