Levica širi podle laži – interventni zakon ni za bogate

Predlaganega interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga vložile stranke t. i. tretjega političnega bloka, nikakor ni mogoče razumeti kot zakon za bogate, ampak kot prvi korak v smeri večje konkurenčnosti Slovenije in razbremenjevanja podjetij ter državljanov, poudarjajo v GZS. Mora pa biti predlog predmet obravnave na ESS, dodajajo.

Delodajalske organizacije so v skupni izjavi že v sredo odločno podprle predlog interventnega zakona, ki so ga pripravili v strankah NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica. Zapisali so, da predlog naslavlja ključne izzive, s katerimi se soočajo tako prebivalci kot gospodarstvo.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) predlagani zakon, ki vsebuje ukrepe na številnih področjih, od davkov, do pokojninskega in zdravstvenega sistema, vidijo kot prvi korak v smer večje konkurenčnosti za podjetja in bolj razvojno naravnanega, stabilnega ter predvidljivega okolja. Obenem pa bi predlagani ukrepi ljudem pomagali tudi lajšati življenjske stroške.

Levica populistično zavaja, da gre za zakon za bogate

“Tega zakona nikakor ni mogoče razumeti kot zakon za bogate,” je v izjavi za javnost poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in se odzvala na komentarje stranke Levica. S predlaganim zakonom se nikomur ničesar ne jemlje, je dodala. V GZS si prizadevajo predvsem za to, da bi bilo poslovno okolje v Sloveniji bolj predvidljivo, pregledno in primerljivo z ostalimi članicami EU.

Da interventni zakon nagrajuje bogate, je širila Alenka Bratušek na POP TV.

“Predlog je zelo jasno sporočilo, da s tem zakonom spreminjamo smer razvoja Slovenije, od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov,” je dodala. Po treh letih večinoma dodatnih obremenitev ga vidi kot pravo osvežitev.

Razbremenitve v predlogu zakona so po prepričanju GZS nujne in pravočasne. “Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih utrpelo padce pri vseh pomembnih kazalcih. Nujno je, da Slovenija ta trend razvoja našega gospodarstva obrne navzgor,” je opozorila Nahtigalova.

Če bomo okrepili gospodarstvo, bomo v Sloveniji lažje ohranjali javno zdravstvo, šolstvo, vlaganje v infrastrukturo ter poskrbeli tudi za najstarejše in najranljivejše, je ponovila stališče delodajalske strani.

Rešitev za obrtnike

• Kot pozitivno vidijo tudi predlagane spremembe ureditve t. i. normiranih s. p. in uvedbo mikro s . p. Ta ureditev je smiselna predvsem za določene poklice in obrtnike.
• Pozdravljajo tudi predlog glede možnosti prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, saj da s tem dodatno spodbujamo starejše, ki želijo in lahko delajo dlje ter pomagamo podjetjem pri zagotavljanju prepotrebne delovne sile.
• Pozdravljajo tudi znižanje DDV na energente, ki ga razumejo bolj kot protikrizni ukrep, smiselno se jim zdi tudi znižanje DDV na določene prehranske izdelke.

V vsakem primeru pa na GZS vse politične stranke znova pozivajo, naj ne prezrejo njihovih predlogov iz programa Made in Slovenia 2035, in da nova vlada v šestih mesecih predlaga celovit nabor ukrepov ob upoštevanju tudi teh predlogov.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je medtem izpostavil, da za GZS glede tega, ali naj gre tudi poslanski predlog zakona skozi obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ni dileme.

“Vse pomembne teme, ki prinašajo spremembe v slovensko družbo, morajo biti deležne obravnave na ESS,” je podčrtal. ESS oz. njegovi člani po Gorenščkovih besedah tako pričakujejo, da bodo šle vse zakonske spremembe, ki se dotikajo standarda zaposlenih in državljanov Slovenije, skozi sito socialnih partnerjev.

Je pa ob tem pripomnil, da se mu zdi obravnava že na petkovi seji ESS preuranjena. Državni zbor niti še ni do konca konstituiran, socialni partnerji uradnega predloga zakona, ki je vložen po rednem postopku, še niso prejeli, prav tako še ni opredelitve vlade do njega. Zato se boji, da bo razprava v petek nekoliko okrnjena.

Predlagal bo, da se uradna obravnava prestavi, a sindikalna stran po njegovih besedah vztraja pri takojšnji obravnavi. Takšno hitenje ga preseneča, v njem pa vidi znak strahu in negotovosti. Za posledico bi to lahko imelo slabšo kakovost same obravnave. Bo pa predvidoma v petek v vsakem primeru na sejo ESS prišel prvopodpisani pod predlog Janez Cigler Kralj in ESS predstavil namene predlagateljev ter naslednje korake.

C. Š., STA