.jpg)
11 hours ago
38
Žetev koruze, Foto: Vse za moj danLetošnja letina je pri več pomembnih slovenskih poljščinah slabša od lanske. Pšenice in pire smo pridelali za 14,4 odstotka manj, ječmena za 15,7 odstotka manj, pridelek oljne ogrščice pa je upadel za 21,8 odstotka. Pri poznih poljščinah podatki še niso dokončni, vendar napovedujejo precej manj koruze in poznega krompirja.
Povsem drugačna je slika pri nekaterih zgodnjih sadnih vrstah. Češnje, višnje, marelice in jagode so v intenzivnih sadovnjakih letos obrodile bolje kot lani.
Gre za najnovejše začasne podatke Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), objavljene 28. septembra 2026. Avtorja objave sta Aleš Krajnc in Andraž Habjanič. Napovedi pričakovanega pridelka poznih poljščin upoštevajo stanje na dan 31. julija 2026.
Pšenice manj kljub skoraj enaki površini
Pšenica je letos rasla na približno enaki površini kot lani, vendar je bil pridelek občutno manjši. Pšenice in pire je bilo skupaj 146.506 ton, kar je 14,4 odstotka manj kot leta 2025.
Povprečni pridelek pšenice je znašal 5,3 tone na hektar in je bil za nekaj več kot 15 odstotkov manjši od lanskega. Je pa bil s tem na ravni povprečja zadnjih desetih let.
Slabše je obrodil tudi ječmen. Površine z njim so se povečale za tri odstotke, vendar je bilo pridelka manj. Na približno 21.100 hektarjih so pridelali 97.097 ton ječmena oziroma 15,7 odstotka manj kot lani.
Povprečno so kmetje pridelali 4,6 tone ječmena na hektar, kar je 18 odstotkov manj kot leta 2025.
Še izrazitejši padec je SURS zabeležil pri oljni ogrščici. Čeprav se je površina, namenjena njenemu pridelovanju, povečala za štiri odstotke, je bilo pridelka zaradi neugodnih vremenskih razmer za 21,8 odstotka manj. Skupaj so ga pridelali 4.378 ton.
Povprečni pridelek oljne ogrščice je znašal dve toni na hektar. To je 23 odstotkov manj od lanskega pridelka in prav toliko pod povprečjem zadnjega desetletja.
Pri koruzi so napovedi še precej slabše
Pri poznih poljščinah gre za pričakovane in ne še za končne pridelke. Podatki glede na stanje ob koncu julija kažejo, da bi lahko bil padec pri koruzi precejšen.
Koruza za zrnje je letos rasla na približno dva odstotka manjši površini. Pričakovani pridelek znaša 247.223 ton, kar bi bilo za 18,9 odstotka manj kot lani.
Na hektar naj bi v povprečju pridelali 5,9 tone koruznega zrnja. To je 17 odstotkov manj kot lani in približno tretjino manj od desetletnega povprečja.
Še večja razlika se kaže pri koruzi za silažo. Pridelovali so jo na 28.100 hektarjih oziroma na 13 odstotkov manjši površini kot lani. SURS pričakuje skupno 770.767 ton pridelka, kar predstavlja 34-odstotni padec v primerjavi z letom 2025.
Povprečni pridelek naj bi dosegel 27,4 tone na hektar oziroma približno četrtino manj kot lani.
Pobiranje krompirja, Foto: arhiv Vse za moj danTudi poznega krompirja naj bi bilo manj
Slabša je napoved za pozni krompir. Pričakovani skupni pridelek znaša 51.813 ton, kar je 8,3 odstotka manj kot leto prej.
Na hektar naj bi ga pridelali približno 20,3 tone. To pomeni sedem odstotkov manj kot lani, še precej večja pa je razlika v primerjavi z daljšim obdobjem. Pričakovani hektarski pridelek je za 22 odstotkov pod povprečjem zadnjih desetih let.
Manj pridelka se pričakuje tudi pri sončnicah, čeprav so se površine z njimi povečale za nekaj več kot šest odstotkov. Skupnega pridelka naj bi bilo 905 ton oziroma 5,1 odstotka manj kot lani.
Pri soji se je zmanjšala že površina. Pridelovali so jo na 4.150 hektarjih, kar je 13 odstotkov manj kot leto prej. Pričakovanih 7.827 ton sojinega zrnja pomeni 28,6-odstotni padec skupnega pridelka.
Pri češnjah, marelicah in jagodah precej drugačna slika
Če je bila sezona za številne poljščine slabša, so zgodnje sadne vrste pokazale drugačno sliko.
V intenzivnih sadovnjakih so pridelali 1.106 ton češenj. To je 15,8 odstotka več kot lani. Povprečni pridelek je dosegel 5,1 tone na hektar oziroma 19 odstotkov več kot leta 2025.
Kljub dobri letini pa pridelek češenj še ni dosegel dolgoletnega povprečja. Bil je približno štiri odstotke pod povprečjem zadnjih desetih let.
Marelic je bilo v intenzivnih sadovnjakih 434 ton oziroma 13,3 odstotka več kot lani. Povprečno so pridelali 4,7 tone na hektar, kar predstavlja 18-odstotno rast, vendar je rezultat še vedno za četrtino pod desetletnim povprečjem.
Dobro sezono so imele tudi jagode. Površina, namenjena njihovemu gojenju, se je povečala za devet odstotkov, skupni pridelek pa je dosegel 1.894 ton. To je 14,5 odstotka več kot lani.
Češnje, Foto: arhiv Vse za moj danTudi ekstenzivni sadovnjaki kažejo velik skok pri češnjah. Skupni pridelek češenj in višenj je bil za 37,1 odstotka večji kot leta 2025, samo češenj pa za 38,1 odstotka več.
Pri češnjah so v povprečju nabrali 15,1 kilograma plodov na drevo. Čeprav je to več kot tretjino več kot lani, je rezultat še vedno 15 odstotkov pod desetletnim povprečjem.
Podatki tako kažejo precej neenotno kmetijsko sezono. Pri delu zgodnjega sadja je bilo leto 2026 boljše od lanskega, pri večini strnih žit pa slabše. Pri koruzi, krompirju, sončnicah in soji bo na končno oceno letine treba še počakati, saj SURS za te pridelke trenutno navaja pričakovane oziroma začasne podatke.
Objava Koruze za silažo naj bi bilo za tretjino manj, kažejo uradni podatki se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)