KOROŠKI FOKUS: Koroška pred spremembami

Več mesecev trajajoča ugibanja, kdaj bo Koroška dobila novega deželnega glavarja, je konec. Vladajoča socialdemokratska stranka (SPÖ) je te dni sporočila, kdaj bo Peter Kaiser predal tudi funkcijo predsednika deželne vlade. Poslovil se bo 31. marca, torej sredi mandatne dobe, ki sicer traja do leta 2028, nasledil pa ga bo 50-letni Daniel Fellner, prav tako socialdemokrat in doslej deželni svetnik v Kaiserjevi (koalicijski) vladi. SPÖ je kot daleč najmočnejša stranka v deželnem parlamentu spremembe v stranki in na deželni ravni začela že na svojem deželnem kongresu jeseni lani, ko je bil Fellner izvoljen za novega predsednika stranke, Kaiser pa je napovedal, da bo po umiku s čela stranke »v doglednem času« predal tudi funkcijo vodje deželne vlade.

Odhod s čela deželne vlade pa je kljub temu dokaj skrivnosten. Kaiser bo vodenje sicer predal 31. marca, toda tega ne bo takoj prevzel Fellner, temveč dosedanja Kaiserjeva prva namestnica v deželni vladi, Gabriele Schaunig-Kandut, ki bo en dan vodila posle predsednice deželne vlade. Ali gre pri tem za prikrit signal Kaiserja, ki ga politični opazovalci še niso mogli razrešiti, ali le za tehnično zadevo, se bo še pokazalo.

Izvolitev Fellnerja za novega deželnega glavarja Koroške je namreč napovedana šele za 2. aprila. Tedaj se bo sestal 36-članski koroški deželni zbor, ki naj bi iz svoje sredine izvolil novega deželnega glavarja - seveda če bodo za Fellnerja poleg socialdemokratskih poslancev glasovali tudi poslanci ljudske stranke (ÖVP), kot to predvideva koalicijska pogodba iz leta 2023. Po deželni ustavi namreč v primeru zamenjave na čelu deželne vlade niso potrebne predčasne deželne volitve, temveč zadostuje, da novega deželnega glavarja potrdi deželni zbor z navadno večino. Se pravi: če bo Fellner izvoljen ob podpori ÖVP, bo sedanja vladna koalicija lahko nadaljevala svoje delo do naslednjih deželnih volitev, torej predvidoma do marca 2028.

Za zdaj tudi vse kaže na tak scenarij, kar pa še ne pomeni, da bo z izvolitvijo novega deželnega glavarja tudi vse ostalo tako, kot je bilo pod vodstvom Petra Kaiserja. Znaki za spremembe so opazni že od deželnega kongresa SPÖ, še posebej pa v zadnjih nekaj mesecih, ko je postalo jasno, da je Fellner politik, ki želi marsikaj spremeniti. Če mu koristi, tudi s političnim populizmom. Na primer v odnosu do migrantov, v socialni in kulturni politiki, v odnosu do športa.

Nejasno je tudi, ali bo nadaljeval manjšini naklonjeno politiko svojega predhodnika. Čeprav je skoraj pol leta predsednik SPÖ, namreč nikdar ni javno komentiral protimanjšinskih incidentov, ki so se v zadnjem času zgodili na Koroškem. Niti škandalozne, nesorazmerne in nezakonite racije na antifašističnem taboru mladih Slovencev v muzeju na Peršmanovi domačiji niti mazaške akcije proti dvojezičnim tablam na južnem Koroškem, pa tudi ne incidenta v koroškem deželnem zboru, ko je drugi predsednik deželnega parlamenta iz vrst desničarskih svobodnjakov poslancu Francu Jožefu Smrtniku izrekel opomin, ker je v svojem govoru spregovoril tri besedne zveze v materinščini, slovenščini.

Medtem ko je glede prihodnje deželne politike do slovenske manjšine še marsikaj nedorečenega, pa je na drugi strani že zdaj jasno, da bo Fellner občutno zaostril politiko do migrantov in prosilcev za azil. To potrjuje anketa o morebitni zaostritvi politike do omenjene skupine, ki so jo pred nekaj tedni opravili med člani socialdemokratske stranke. Prav tako je del socialdemokratskih volivcev in volivk vznemirila Fellnerjeva izjava, češ da je odprt tudi za koalicijo s skrajno desnimi svobodnjaki (FPÖ). Torej koalicijo, ki jo je Kaiser vseskozi odločno zavračal.

Skratka, kdor pozna »koroško stvarnost«, ve, da bo Fellner kot novi deželni glavar od vsega začetka soočen s še bolj izsiljevalno politiko vladnega partnerja, ljudsko stranko. S pogledom na bližajoče se deželne volitve pa bodo na deželno politiko v naslednjih dveh letih oz. do naslednjih deželnih volitev močno vplivali tudi skrajno desničarski svobodnjaki, ki imajo en sam cilj: vrnitev na oblast. In to, če bo treba, za vsako politično ceno.

S tem pa je tudi jasno, da se bo z izvolitvijo novega deželnega glavarja predčasno začela kampanja za deželne volitve, ki bo deželo Koroško spet potisnila v »skrajno desni kot« na avstrijskem političnem zemljevidu.