Konec zastav na pročeljih uradnih institucij? V SDS in NSi izrazili podporo predlogu Resni.ce

2 hours ago 36

Izobešanju mavrične in palestinske zastave na pročeljih uradnih institucij se obeta konec. Stranka Resni.ca je namreč dan pred praznikom dneva državnosti, ko obeležujemo rojstvo slovenske države in pomen njenih simbolov, vložila predlog dopolnitve Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, katerega namen je okrepiti institucionalno in politično nevtralnost javnih institucij. Koalicijski stranki SDS in NSi sta že izrazili podporo zakonskemu predlogu.

Prejšnja Golobova vlada je na palestinskem vprašanju s pridom nabirala politične točke. Ko so sprejeli sklep, da se predlaga priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države, je konec maja 2024 po navedbah Žurnala24 prišlo do izobešanja palestinske zastave na pročelju vladne palače. Ta je tam visela kar dve leti.

Preberite tudi: Prvič v zgodovini: na slavnostni seji DS ob dnevu državnosti skupaj vsi trije najvišji državni funkcionarji

Ob potrditvi nove demokratične vlade je bila palestinska zastava odstranjena. Le dan zatem je palestinsko zastavo v znak nezadovoljstva izobesila predsednica republike Nataša Pirc Musar in najavila, da bo na pročelju ostala en teden, potem pa bo stala v notranjih prostorih in bo na ogled vsem, ki bodo obiskali njen urad. V času prejšnje vlade se je junija, “v mesecu ponosa”, redno izobešalo tudi mavrično zastavo. Ta je bila pred dvema tednoma umaknjena s pročelja ministrstva za kulturo. “Mavrično zastavo smo sneli, ker menimo, da mora ministrstvo za kulturo predstavljati vse državljane in vse kulturne ustvarjalce, ne glede na njihova osebna prepričanja, identitete ali svetovne nazore,” so bili po navedbah MMC jasni na ministrstvu, ki ga sedaj vodi Ignacija Fridl Jarc. Ta poteza pa seveda ni bila po volji poslanki Levice in nekdanji kulturni ministrici Asti Vrečko, ki snetje zastave “razume tudi kot simbolno gesto, da spoštovanje vseh ne bo v prvi vrsti vodilo te vlade”.

Želijo odpraviti pravno praznino

“Verjamemo, da morajo institucije države v javnem prostoru predstavljati skupne vrednote in ustavni red Republike Slovenije ter ostati nevtralne do dnevno-političnih, ideoloških in drugih partikularnih stališč,” so jasni v Resni.ci, kjer želijo izrecno prepovedati izobešanje kakršnih koli zastav, napisov, transparentov, grbov in sloganov na uradnih institucijah, za katere ne obstaja pravna podlaga.

Prvak Resnice in predsednik Državnega zbora RS Zoran Stevanović je na tiskovni konferenci pojasnil, da imamo pravno podlago za izobešanje zastave Slovenije, Evropske unije, Slovenske vojske itd. “Jasni so tudi protokolarni, višji obiski iz tujine, kdaj in kako se kaj izobeša, ampak zagotovo pa na uradnih institucijah ne bodo več nelegalno visele zastave tujih držav, nekih gibanj, društev in tako naprej,” je bil jasen in dodal, da v njihovi stranki obstaja želja, da se odpravi pravna praznina na tem področju ter hkrati doseže nevtralnost uradnih institucij in državniških funkcij. “Danes je namreč tako, da lahko marsikdo obarva državniško pozicijo s tem, ko izkorišča svoj subjektiven ali ideološki pogled na določene stvari, kar enostavno ni prav,” je bil jasen po navedbah STA.

Podobna pravila veljajo drugod

Ker vsako tako izobešanje prispeva k poglobitvi polarizacije družbe in njene delitve, je Stevanović prepričan, da bi se s tem prispevalo k preprečevanju delitev. Poudaril je, da predlagana ureditev ne predstavlja nikakršne novosti, saj podobna pravila že veljajo v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji idr., kjer javni objekti predstavljajo institucije države in ne stališč posameznih funkcionarjev ali političnih opcij.

Predvidena je višina kazni

Inšpekcijske službe bi v skladu s predlogom izvajale nadzor nad morebitnimi kršitvami teh določb. “Imele bi pravico, da zahtevajo odstranitev prepovedanih simbolov na uradnih institucijah v roku 24 ur, prav tako pa pravico, da izrečejo mandatno kazen,” je pojasnil prvak Resni.ce. Za javne zavode, agencije, sklade in druge pravne osebe javnega prava je predvidena kazen v višini od 1500 do 5000 evrov, za odgovorne osebe v višini od 500 do 2000 evrov, za fizične osebe, ki brez soglasja upravljavca na javnem objektu izobesijo ali namestijo oznake, pa kazen v višini od 300 do 1000 evrov.

Stevanović pojasnjuje, da zakonski predlog ne predstavlja odgovora na noben konkreten problem, ampak izključno odgovor na sistemski problem. “Videli smo že tudi izraelske zastave, palestinske zastave, ukrajinske zastave, ki res nimajo česa početi na pročeljih uradnih institucij,” je pojasnil in dodal, da z izobešanjem zastave tuje države ne pomagamo tej državi, ampak le sprožimo notranji nered. “Temu je enkrat treba reči konec,” je bil jasen.

Resni.ca zakonskega predloga še ni usklajevala z drugimi poslanskimi skupinami. Podporo je ob robu večerne državne proslave ob dnevu državnosti izrazil predsednik NSi Jernej Vrtovec. Naklonjen pa mu je tudi predsednik vlade Janez Janša. “Podpiramo,” je namreč v zvezi s predlogom v sredo zapisal na omrežju X. “Ena od strank je v parlament vložila zakon, da lahko na državnih institucijah visijo le slovenske zastave. To podpiram! Dodali pa bomo tudi to, da se kot himna zapojeta dve kitici Zdravljice,” je v govoru na osrednji svečanosti v počastitev dneva državnosti na Polževem nad Višnjo Goro izpostavil dolgoletni prvak stranke SDS.

Podpiramo https://t.co/slrOtYbMhD

— Janez Janša (@JJansaSDS) June 24, 2026

Medtem ko v Svobodi pravijo, da se glede predloga Resni.ce še niso pogovarjali, je vodja poslanske skupine Levica Asta Vrečko že pričakovano izrazila nasprotovanje. Vztrajajo, da naj bi se s tem poskušalo le odvračati pozornost javnosti, konkretni predlog pa naj bi prinesel novo omejevanje pravic, čeprav je vsakomur jasno, da se bodo pravice pripadnikov skupnosti LGBTQ+ še naprej spoštovale, četudi se zastave ne bo izobešalo. Ustava RS namreč zagotavlja enakost pred zakonom ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino. Podpora posameznim družbenim ali političnim gibanjem pač ne predstavlja nikakršne naloge državnih ustanov. Bistveno je, da te predstavljajo vse državljane brez razlik.