3 hours ago
23
Tretji del analize volilnih rezultatov, ki jo je objavil Peter Gregorčič, prinaša zanimiv in za mnoge nepričakovan sklep. Na volitvah v Državni zbor 2026 višja volilna udeležba ni koristila levemu političnemu polu, temveč desnemu.
V središču analize je bila volilna udeležba
Gregorčič je v tretjem delu nadaljeval serijo analiz, v kateri je v prvem delu volilne okraje razvrstil od bolj levih proti bolj desnim, v drugem pa analiziral njihove premike med letoma 2022 in 2026. Tokrat se je osredotočil na volilno udeležbo in na to, kako je ta povezana s politično usmerjenostjo posameznih okrajev. Pri tem je uporabil indeks IOP, torej indeks odstopanja od povprečja, in indeks dIOP, ki pokaže spremembo tega odstopanja glede na leto 2022. Državna volilna komisija je sicer objavila, da je skupna volilna udeležba na letošnjih volitvah znašala 70,25 odstotka.
Nižja udeležba je letos sovpadala s premikom v levo, višja pa s premikom v desno
Po Gregorčičevi interpretaciji se je iz podatkov prvega grafa pokazala povezava med višino volilne udeležbe in spremembo politične usmerjenosti okrajev glede na leto 2022. Volilni okraji z izrazito nižjo udeležbo od povprečja so se letos praviloma premaknili bolj v levo, medtem ko so se tisti z izrazito višjo udeležbo premaknili bolj v desno. Prav to je po njegovem ključni dokaz, da letos ni veljalo prepričanje, da višja udeležba koristi levim strankam.
Analitik je posebej izpostavil tiste volilne okraje, kjer je odstopanje od državnega povprečja preseglo pet odstotkov. Takšnih okrajev je bilo 31, od tega jih je imelo 16 izrazito podpovprečno udeležbo, 15 pa izrazito nadpovprečno.
Foto: Graf volilne udeležbe Vir: Peter GregorčičKje je bila udeležba izrazito podpovprečna?
Med volilnimi okraji z izrazito podpovprečno volilno udeležbo Gregorčič izpostavlja Lendavo, Maribor 4, Ilirsko Bistrico, Maribor 5, Ljubljano Center, Piran, Brežice, Mursko Soboto 1, Koper 1, Kočevje, Jesenice, Črnomelj, Ljubljano Moste-Polje 2, Izolo in Ljutomer. Ti okraji so po njegovih podatkih večinoma beležili tudi premik v levo glede na leto 2022. Posebej izstopajo Lendava, Murska Sobota 1, Kočevje, Črnomelj in Jesenice, kjer so bili premiki izrazitejši.
Kje je bila udeležba izrazito nadpovprečna?
Na drugi strani so med okraji z izrazito nadpovprečno volilno udeležbo Škofja Loka 2, Kranj 3, Ivančna Gorica, Ljubljana Šiška 4, Ljubljana Vič-Rudnik 1, Ajdovščina, Mozirje, Ljubljana Vič-Rudnik 4, Domžale 1, Škofja Loka 1, Žalec 2, Vrhnika, Domžale 2, Slovenj Gradec in Grosuplje. Po Gregorčičevi razlagi so se ti okraji letos večinoma premaknili v desno, posebej opazno pa to velja za Domžale 1, Domžale 2, Ljubljano Šiška 4 in Grosuplje. Čeprav je splošni vzorec po njegovi oceni jasen, Gregorčič opozarja tudi na tri pomembnejše izjeme: Maribor 5, Slovenj Gradec in Ajdovščino.
Tudi drugi graf kaže podobno sliko
Po njegovih besedah enak sklep potrjuje tudi drugi graf, ki prikazuje indeks dIOP, torej razliko med letošnjim IOP in IOP iz leta 2022. Ta pokaže, koliko se je odmik volilne udeležbe od povprečja letos spremenil v primerjavi s prejšnjimi parlamentarnimi volitvami. Gregorčič navaja, da je bil v spodnjem kvartilu najbolj desnih volilnih okrajev dIOP skoraj povsod pozitiven, medtem ko je bil v zgornjem kvartilu najbolj levih okrajev skoraj povsod negativen. Tudi to po njegovem kaže, da je bila letos višja mobilizacija izrazitejša na desni strani političnega prostora.
Foto: Graf volilne udeležbe Vir: Peter GregorčičPolarizacija ostaja močna
Analiza tako ne govori le o volilni udeležbi, ampak tudi o nadaljnji polarizaciji slovenskega političnega prostora. Nekateri tradicionalno desni okraji so letos ne le močno glasovali, ampak tudi nadpovprečno mobilizirali volivce, medtem ko so v več levih oziroma bolj levosredinskih okrajih zabeležili nižjo udeležbo od državnega povprečja. V naslednjem, četrtem delu analize Gregorčič napoveduje še prikaz, kako se v samih volilnih rezultatih kaže širša polarizacija političnega prostora v Sloveniji.
Napisal: K. J.
Vir: Peter Gregorčič
English (US)