Kmetje opozarjajo na sistemske nepravilnosti, ki ogrožajo preživetje kmetij

Slovenski kmetje se soočajo s sistemskimi nepravilnostmi, ki po njihovih besedah ogrožajo preživetje kmetij in prihodnost podeželja, ob tem pa tudi s posledicami vremenskih ujm, nizkimi odkupnimi cenami in visokimi stroški pridelave. Za težave je soodgovorna politika, so menili na dogodku v Puconcih.

Sindikat kmetov Slovenije in Slovenska kmečka zveza pri SLS sta v Puconcih ob 33. obletnici protestne zapore mejnih prehodov pripravila novinarsko konferenco, na kateri so sodelujoči spomnili na ozadje takratnih dogodkov ter opozorili na aktualne razmere v slovenskem kmetijstvu.

Kmet Franc Obran je spomnil na nedavna neurja s točo, ki so prizadela več delov države, med drugim območja Komende, Krškega, Koroške ter severovzhodne Slovenije. Po njegovih besedah je na območju ptujskega polja prizadetih približno 23.000 hektarjev njivskih površin in 1500 hektarjev vinogradov, pridelki pšenice in koruze pa so ponekod uničeni tudi do 100 odstotkov.

Obran je poudaril, da brez hitrega sprejetja interventnega zakona in popisa škode številne kmetije ne bodo imele sredstev za jesensko setev. Kritičen je bil tudi do zavarovalniškega sistema, saj izplačila po njegovih navedbah ne pokrivajo dejanske škode. Ob tem je izpostavil močan upad živinoreje, ki je v nekaterih okoljih skoraj izginila, ter pozval državo k sistemskim rešitvam.

Na širše sistemske težave je prav tako opozoril kmet Jožef Štefko, ki meni, da so kmetje v zadnjih letih doživeli ekonomsko in socialno degradacijo ter izključenost iz sistema. Izpostavil je, da katastrski dohodek ne odraža realnega ekonomskega položaja kmetij, ob tem pa opozoril na stagnacijo oziroma padanje cen pridelkov, kot je pšenica.

Po Štefkovih besedah so slovenski kmetje v neenakem položaju v primerjavi s kmeti iz sosednjih držav, saj za vhodne surovine plačujejo bistveno višje cene, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost. Opozoril je tudi na zakonodajne obremenitve, visoke kazni ter problem sledljivosti in označevanja porekla živil. Kot je dejal, takšne razmere odvračajo mlade od prevzema kmetij, saj poklic ne zagotavlja stabilnega dohodka in ustreznega družbenega položaja.

Kmet Ivan Brodnjak je izpostavil socialno problematiko na podeželju, zlasti revščino med starejšimi kmeti. Poudaril je, da pokojnine kmetov pogosto znašajo bistveno manj od splošno navajanih zneskov, saj po njegovih besedah kmet ali kmetica po 40 letih plačevanja najnižjega obsega zavarovanja prejme približno 386 evrov.

Brodnjak je še opozoril, da številni zaradi premoženjskih kriterijev ne prejemajo nobenih socialnih prejemkov. Spomnil je na spremembe sistema varstvenega dodatka, zaradi katerih so se številni starejši kmetje odjavili iz zavarovanja in danes ostajajo brez prihodkov. Izpostavil je tudi visoko stopnjo samomorilnosti med kmečkim prebivalstvom.

Vseslovenski protest kmetov z zaporo mejnih prehodov sta 14. junija 1993 sprožila huda suša iz leta 1992 ter nezadovoljstvo s takratno kmetijsko politiko in odkupnimi cenami. Protest se je začel, ko je okoli 100 traktorjev zaprlo mejni prehod Dolga vas v Prekmurju, nato pa se je ob odsotnosti odziva vlade stopnjeval z razširitvijo blokad na številne mejne prehode z Avstrijo, Hrvaško in Italijo. Kmetje so zahtevali zaščito domače pridelave, nadomestila za izpad dohodka zaradi suše ter ureditev kmetijskega trga.