Kmetijskem resorju v prihodnjem letu dodatnih 10,7 milijona evrov, opozicija bi si želela več

S predlogom sprememb proračuna za leto 2027 in predlogom proračuna za leto 2028 se je včeraj seznanil tudi parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost. Čeprav je za kmetijski resor v letu 2027 predvidenih za 10,7 milijona evrov sredstev več, v opoziciji v luči trenutnih izzivov opozarjajo, da je ta znesek prenizek.

Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec, bo imel kmetijski resor v skladu s predlogom sprememb proračuna v prihodnjem letu na voljo 659,16 milijonov evrov, kar je za 10,7 milijona oz. dva odstotka več. Predlog proračuna za 2028 pa za sektor predvideva 648,65 milijona sredstev oz. za 10,5 milijona evrov manj. Dodatna sredstva v predlogu proračunskih sprememb za prihodnje leto bodo po njenih besedah namenjena predvsem za izpolnjevanje obveznosti iz skupne kmetijske politike oz. strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. “Tukaj gre za načrtovanje, ki je večletno in zaradi tega smo potrebovali ta sredstva za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz razpisov in poplačil glede na prejete in upravičene vloge,” je dodala. Ob tem je napovedala tudi možnost, da bosta proračuna za prihodnje leto in za leto 2028 še deležna rebalansov. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je pozdravil predvideno zvišanje sredstev za 2027, hkrati pa izrazil kritiko do znižanja sredstev za Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zaradi izzivov glede bolezni, kot sta denimo modrikasti jezik in afriška prašičja kuga. Na KGZS pogrešajo tudi zvišanje sredstev pri postavki nadzora in monitoringa živil in krme, ki ga izvaja uprava. Kot je navedel Podgoršek, je v prihodnjem letu načrtovanih za dober milijon evrov manj sredstev. “Menimo, da ni prav, da se na teh postavkah znižujejo sredstva. Vemo, da so izzivi pred nami in tukaj si želimo kvečjemu aktivnejšo vlogo, ne vem pa, ali bomo lahko z manj sredstev naredili več,” je ocenil. Zaskrbljenost zaradi predvidenega znižanja sredstev za upravo za varno hrano je v razpravi izrazila tudi poslanka Resnice Katja Kokot. Erjavec je pojasnila, da bodo sredstva za cepljenje proti bolezni modrikastega jezika v določenem obsegu zagotovili tudi v prihodnjem letu, predvideno je tudi financiranje ukrepov glede afriške prašičje kuge. Ko gre za manko sredstev pri monitoringu živil in krme, pa računajo, da ga bodo nadomestili z rebalansom proračuna. Iz vrst opozicijske poslanske skupine Svobode so medtem prihajale glasne kritike o prenizki višini dodatnih sredstev za kmetijski sektor. “Če je kmetijstvo dejansko prioritetna panoga, za katero moramo poskrbeti, bi pričakoval, da se to odraža v proračunu za 2027, ampak žal temu ni tako,” je menil poslanec Robert Janev. Med drugim je bil kritičen tudi do znižanja sredstev za ciljne-raziskovalne programe in projekte ter prilagajanje kmetov na podnebne spremembe v predlaganem proračunu za 2028, kar bo po njegovi oceni vplivalo na sofinanciranje ukrepov za protitočne mreže, oroševanje in namakalne sisteme, ki so v luči vse hujših izrednih vremenskih dogodkov nujno potrebni. Nekdanja ministrica za kmetijstvo in zdaj poslanka Svobode Mateja Čalušić pa je dodatnih 10 milijonov evrov za leto 2027 v luči trenutne krize, v kateri se je znašel kmetijski sektor, ocenila kot “nekoliko mačehovsko vedenje do samega resorja”. Glede na vse nižje odkupne cene kmetijskih pridelkov in vedno dražjo hrano bi pričakovala, da bi se skozi proračun v DZ pogovarjali tudi o krepitvi celotne agroživilske verige. Skrb je izrazila tudi zaradi informacij o nižanju sredstev za plače zaposlenih na kmetijskem ministrstvu in organih v sestavi. Erjavec je v odgovoru spomnila na besede predsednika vlade, ki je povedal, da gre za nespremenjene kadrovske načrte. Če pa bi bilo znižanje potrebno, pa se bo reševalo na vključujoče načine in v sodelovanju s socialnimi partnerji, je zagotovila. Koalicijski poslanci so na drugi strani izrazili podporo predlaganim proračunskim dokumentom. Srečko Ocvirk iz poslanske skupne NSi, SLS in Fokusa je ob tem ocenil, da problem kmetijstva ni proračun, temveč drugi vplivi na kmetijstvo, ki ne prihajajo iz kmetijskega sektorja, proti katerim se premalo borimo. “Ta trenutek najedajo kmetijstvo okoljski ukrepi, tisti okoljski ukrepi, ki so predpisani drugje,” je dodal. Bojan Podkrajšek iz SDS pa je med drugim pozdravil “bistveno več” sredstev na postavki za razvoj podeželja. Da v okviru predlaganih sprememb proračuna za prihodnje leto podpirajo predvsem usmeritve v stabilnejšo domačo pridelavo hrane in razvoj podeželja, je izpostavila tudi Mojca Žnidarič iz Demokratov.