Kmetija Kocjančič: Za dobro res ni treba daleč

Ko se iz Kočevja odpravimo proti Kolpi ali naprej proti Hrvaški, je Gotenica eden tistih kotičkov, kjer se pogled rad ustavi. Gozd se umakne travnikom in pašnikom, med njimi pa stoji Kmetija Kocjančič. Za mimoidoče lep prizor, za domačine pa že dolgo dobro znan naslov za domače mlečne dobrote.

Zgodba Kocjančičevih se je začela leta 1998, ko je Marko Kocjančič v Gotenici postavil kmetijo. Že leto pozneje so se usmerili v ekološko kmetovanje, delo pa danes nadaljujejo tudi sinovi.

Na kmetiji imajo okoli 250 glav živine in sodijo med redke na Kočevskem, ki še vztrajajo pri mlečni proizvodnji. Živali velik del leta preživijo na prostem, na pašnikih sredi kočevske narave.

In prav iz njihovega ekološkega mleka nastajajo izdelki, po katerih Kocjančičeve pozna vse več kupcev. Če prisegate na domače, je izbira precej pestra: različni siri in mladi siri, skuta, navadni in sadni jogurti, maslo ter kisla smetana. Skratka, od izdelkov za zajtrk do tistih, ki jih lahko postavimo na mizo ob dobrem kosilu ali večerji.

Letno na kmetiji pridelajo okoli 700.000 litrov ekološkega mleka, približno tretjino pa ga predelajo sami.

Pot njihovih izdelkov se je začela precej skromno. Sprva so jih izdelovali predvsem za domače potrebe, pozneje pa ponudili na kočevski tržnici. Kupci so jih dobro sprejeli, zato se je širila tudi predelava. Danes njihovi izdelki prihajajo v trgovine, pa tudi v šole in vrtce.

Ko veš, kaj postavljaš na mizo

Njihova prednost je pravzaprav preprosta: pri siru, skuti ali jogurtu s Kmetije Kocjančič ni treba ugibati, od kod prihaja osnovna surovina. Pašniki, na katerih se pasejo njihove krave, so praktično pred vrati.

V času, ko hrana do naših krožnikov pogosto prepotuje stotine kilometrov, je dobro vedeti, da imamo kakovostne izdelke tudi blizu doma. In da lahko z izbiro sira, skute, jogurta, masla ali kisle smetane podpremo ljudi, ki na Kočevskem še vedno redijo živino, obdelujejo pašnike in svoje mleko tudi sami predelujejo.

Če iščete nekaj dobrega za domačo mizo, vam res ni treba daleč.