Klemen Dremelj. Nove generacije drvijo v isto past ‘preživetja’, kot sem šel sam!

9 hours ago 24

Tri leta so minila, odkar sem zaključil svojo aktivno plesno kariero. Gledam to sliko iz svoje kariere. Slika, ki jo je Branka Timpran tako čudovito ujela, je slika discipline, garanja in premikanja meja. To je bil najin svet, svet para-plesa, kjer sva dokazovala, da vrhunski šport ne pozna ovir.

Vendar se s časovne distance še jasneje vidi kruta realnost slovenskega športa. Sam nisem živel od športa – ob mednarodnih uspehih sem bil redno zaposlen, treniral pa sem dvakrat dnevno. To je pomenilo nenehno borbo za vsak evro sponzorskih/donatorskih sredstev, lastno financiranje opreme in potovanj ter izčrpavanje telesa čez vse meje. Danes, ko pri 31 letih nosim zdravstvene posledice tega ritma, berem instagram objavo @handballia o 5-mesečnih zamudah plač v rokometu. Srce se mi lomi, ker vem, da je problem SISTEMSKI in se tiče vseh nas.
Če ne bomo ukrepali ZDAJ, bo vrhunski šport čez 5 let le še ‘popoldanska rekreacija’. Potrebujemo operacijo, ne le novih obližev.

Tukaj je mojih 5 točk za rešitev:
VIDNOST = DENAR
Brez kamer ni sponzorjev. Država mora z zakonom določiti, da je prenos državnih prvenstev javni interes. Če RTV nima prostora na kanalih, mora vzpostaviti brezplačno digitalno platformo (OTT) za vse tekme 1. lige. Z AI kamerami v dvoranah je strošek produkcije minimalen, vidnost pa maksimalna!
BRUTALNA DAVČNA OLAJŠAVA ZA SPONZORJE
Trenutne olajšave ne delujejo. Uvedimo 120% do 150% davčno olajšavo za vlaganje v šport. Podjetje, ki da 10k €, naj se mu prizna 15k €. Varovalka: Podjetje dobi olajšavo LE, če ima klub 0 € dolga do igralcev. Sponzorji bodo postali največji nadzorniki klubov!

STOP ‘OBLJUBAM’, ČAS JE ZA GARANCIJE
Konec je obdobja ‘bo nakazano’. Pred sezono mora klub na vezan račun zveze deponirati znesek za 3 mesece plač (ali bančno garancijo). Če klub zamuja, se igralci poplačajo iz tega. Ni denarja? Ni licence za 1. ligo. Pika.

DOSTOJEN STATUS ŠPORTNIKA
Uvedba statusa ‘poklicni športnik’ z nizko, enotno obdavčitvijo (npr. 10 %) za prihodke do višine povprečne slovenske plače. S tem zaščitimo tiste, ki dejansko živijo na robu preživetja. Zakaj? Kariera športnika traja le 10–15 let. V tem času si morajo ustvariti varnostno mrežo, ki jo ostali gradimo 40 let. Obvezno pa je tudi kolektivno zavarovanje za poškodbe!

MILIJONI OD STAVNIC NAZAJ V ŠPORT
Sprostimo trg tujim stavnicam, a pod pogojem, da se 5–10 % njihovega prometa steka neposredno v Sklad za razvoj vrhunskega klubskega športa. To so milijoni, ki zdaj odtekajo v tujino, namesto da bi hranili našo bazo.
Ne pišem tega, ker bi iskal pozornost, ampak ker z distance vidim, da nove generacije drvijo v isto past ‘preživetja‘, kot sem šel sam. Zanima pa me vaše mnenje – je v Sloveniji sploh še interes, da bi šport postavili na zdrave temelje, ali nam je trenutno stanje ‘tihega propadanja‘ postalo udobno? (razmišlja nekdanji plesalec Klemen Dremelj na družbenem omrežju FB o trenutni situaciji v plesu in športu. Nič novega na polju športnega plesa, kjer se število plesnih parov z vsakim letom manjša. V soboto bo na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih nastopilo 27 plesnih parov. Tudi sekcijo plesalcev na vozičkih so v preteklosti pretresale afere o katerih sem pisala tukaj https://www.paradaplesa.si/na-spici/andrej-novotny-trener-in-selektor-paraplesalcev-o-domnevni-ljubezenski-zvezi-s-paraplesalko-laro-nedeljkovic-kot-mu-ocita-anonimka-in-problemu-para-maceksmodis-roman-macek-ima-sicer-velike-tezave/ Realno stanje slovenskega športnega plesa je pač takšno. In kot Klemen ugotavlja, tiho propadanje je postalo udobno.)

Read Entire Article