Kilometri malih zmag v Ribnici: ko bolniki z rakom delijo svoje najdragocenejše zmage

Ob 40-letnici delovanja Društva onkoloških bolnikov Slovenije po vsej Sloveniji poteka simbolna štafeta zgodb, misli in sporočil podpore ljudi, ki imajo izkušnjo z rakom kot bolniki, svojci ali njihovi podporniki. Kampanja Kilometri malih zmag povezuje skupnosti in odpira prostor za pogovor o bolezni, ki se dotakne številnih posameznikov, njihovih družin in širšega okolja.

Včeraj so kilometre nabirali in prebirali male zmage tudi v Ribnici, kjer od leta 1999, torej že 27 let, deluje ena izmed 21 skupin za samopomoč. »Sestajamo se enkrat mesečno, vsak četrti ponedeljek v mesecu, ob 17. uri v Zdravstvenem domu Ribnica. Sprva je bil namen delovanja omogočiti kakovostno življenje po bolezni raka dojke, kasneje pa se je dejavnost razširila na vse vrste te bolezni in prerasla v vseslovensko gibanje,« je dejala vodja skupine dr. Alenka Nadler Žagar.

Njena desna roka je Marija Adamič. Boj z rakom je tek na dolge proge, vsaka mala zmaga pa prispeva h končnemu cilju. Tudi če cilja včasih ne dosežemo, z izkušnjo bolezni preprosto živimo naprej, je poudarila.

Izkušnje in strokovno delo

Članice so nekoliko starejše, zato jih je tudi nekoliko manj. Na začetku jih je bilo precej več, med 20 in 30, zdaj pa se jih v skupini zbere od 10 do 15. Na srečanjih, druženjih in pomenkovanjih jih priljubljena zdravnica, svoje čase tudi naj osebnost leta v Ribniški dolini, predvsem posluša.

»Menim, da je najdragocenejše to, da bolniki povedo svoje izkušnje in poslušajo izkušnje drugih bolnikov, pa tudi tistih, ki so bolezen morda premagali že pred 20 leti, sami pa so danes šele na začetku svoje poti,« pravi.

Seveda se držijo strokovnih priporočil in pravil, ki so jih pripravili v društvu in skupini ter imajo zelo natančno določene meje, kdaj se ustavijo in kdaj mora posredovati stroka. Povezujejo se z zdravstvenimi ustanovami in Centrom za krepitev zdravja, sodelujejo tudi s fizioterapevti ter organizirajo številne dogodke.

Vsako leto pripravijo tudi izlet. Doslej so obiskale že skoraj vso Slovenijo. To je nekakšna nagrada za celoletno, dinamično delo.

Zapisano v tulcu

Osrednje društvo povezuje tudi simbolična štafeta, ki potuje od skupine do skupine. V njen tulec so članice vložile zapise o svojih malih zmagah; naj bo to rojstvo prvega vnuka, ples s sinom na valeti ali kaj, kar se je na začetku bolezni zdelo neizvedljivo, kasneje pa se je pokazalo kot pomembna osebna zmaga.

»Tulec prihaja iz skupine v Trbovljah in potuje v Novo Gorico. Ko bo zaokrožil po vseh skupinah, bo svojo pot sklenil ob praznovanju 40-letnice Društva onkoloških bolnikov Slovenije, 19. septembra v Festivalni dvorani,« je še povedala dr. Alenka Nadler Žagar.

»Da, potujemo po Sloveniji, po vseh krajih, kjer delujejo naše skupine za samopomoč, in se ob tem vedno znova pogovarjamo o tem, kako je vsak dogodek nekoliko drugačen,« je dodala Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije.

Prostovoljci z veliko začetnico

Sama ni bolnica in tudi ni toliko v neposrednem stiku z bolniki kot prostovoljci. Ko je pred skoraj desetimi leti prišla v društvo, ki trenutno šteje 2500 članov in 53 aktivnih prostovoljcev, si je rekla, da z bolniki ne bo delala, ker za to nima potrebnega znanja.

»Sem pa obljubila, da bom naredila vse, da bodo imeli čim boljše pogoje za delo, in danes lahko rečem, da nam gre dobro,« je hvaležna vsem, ki so ves čas zraven.

Posebej je poudarila, da so prostovoljci, katerih skupna točka so prisrčnost, predanost in veselje, steber njihovega delovanja. To so ljudje, ki so vedno v neposrednem stiku z bolniki, saj imajo tudi sami izkušnjo z boleznijo, zato se med seboj lažje razumejo.

»V društvu zato pogosto rečemo, da bolniki govorijo isti jezik. Vsak naredi tako, kot čuti in želi. Tudi jaz vedno rečem: Naredite tako, kot mislite.«

Dogodek je s svojo navzočnostjo počastil tudi ribniški župan, ki je roko stisnil srčnim ljudem, pripravljenim pomagati bolnikom s pogovori, nasveti in posredovanjem lastnih izkušenj.

(mgć)