Kdo stoji za Fundacijo Hind Rajab, ki je ovadila Gideona Sara?

Odprtje prvega rezidenčnega izraelskega veleposlaništva v Sloveniji očitno ne moti le slovenskih levičarjev, ampak tudi belgijske. Na začetku tedna je namreč odjeknila vest, da je Fundacija Hind Rajab na državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara, ki se bo danes mudil v Sloveniji.

Fundacija Hind Rajab izraelskemu zunanjemu ministru po navedbah MMC očita “kazniva dejanja genocida, vojnih hudodelstev in mučenja”. Slovenski nevladniki, konkretno Gibanje za pravice Palestincev, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Pekarna Magdalenske mreže, so pričakovano izrazili podporo Fundaciji Hind Rajab. V svojem odzivu poudarjajo, da postopanje Fundacije Hind Rajab predstavlja “vsaj majhno uteho, da obstaja možnost, da bodo človekove pravice, vladavina prava in iskanje pravičnosti postavljene pred preračunljive politične interese”. Po njihovem mnenju bo obisk izraelskega zunanjega ministra v Sloveniji zapisan kot “temen trenutek slovenske zgodovine”.

Medtem ko Barbara Vodopivec iz Gibanja za pravice Palestincev navaja, “da je Izrael v Gazi v samo treh letih pobil prek 73.000 in ranil prek 173.000 ljudi, od tega na desettisoče otrok, ob tem pa uničil skoraj celotno za življenje potrebno infrastrukturo”, v PIC pozivajo pristojne organe k ukrepanju, češ da je “Slovenija po mednarodnem pravu odgovorna za preganjanje kaznivih dejanj proti človečnosti”. Po besedah Urše Regvar iz PIC “kazenski pregon visokih funkcionarjev Izraela ni politično vprašanje, odvisno od trenutne sestave slovenske vlade in njene politike sodelovanja z izraelsko vlado, ampak je obveznost Republike Slovenije, ki zavezuje vsakokratno oblast”.

V Gibanju za pravice Palestincev navajajo, da imajo slovenski organi pregona v skladu s slovenskim in mednarodnim pravom, v luči dejstva, da je Slovenija pogodbenica Rimskega statuta, “dolžnost preiskovati in preganjati vojna hudodelstva, genocid, hudodelstva zoper človečnost in druge mednarodne zločine”. Odgovorno, samostojno in strokovno ravnanje pričakujejo od slovenskih organov in upajo, da se bo navedbe belgijske fundacije vzelo resno ter da se bo v primeru ugotovljenih razlogov za sum ukrepalo na ustrezen način.

Predstavnica Gibanja za pravice Palestincev Barbara Vodopivec (Foto: STA)

Za Fundacijo Hind Rajab marsikdo v Sloveniji še sploh ni slišal. A enaka smer razmišljanja, kot jo zasledujejo naši nevladniki, v resnici sploh ne preseneča, če človek ve, da konkretna fundacija združuje belgijske levičarje, ki identificirajo izraelske vojake, objavljajo njihova imena in fotografije ter vlagajo kazenske ovadbe po svetu z namenom izvajanja pritiska na Izrael.

Fundacijo Hind Rajab sta septembra 2024 v Belgiji ustanovila libanonsko-belgijska aktivista Dyab Abou Jahjah in Karim Hassoun. Organizacija je poimenovana po 6-letni Hind Rajab, ki je bila februarja 2024 ubita v Gazi, domnevno s strani Izraela, čeprav je preiskava izraelskih obrambnih sil po navedbah organizacije Anti-Defamation League privedla do ugotovitve, da takrat na tem območju ni bilo nobenih vojakov. Jahjah je v članku medija The Nation decembra 2024 pojasnil, da poslanstvo fundacije predstavlja to, da se bo poskrbelo za to, da “vojaki, ki so umorili Hind, dočakajo pravico, vključno s svojimi voditelji in vsemi drugimi morilci iz izraelskih obrambnih sil”. Do zdaj so pričeli sodne postopke in peticije v osmih državah proti 28 posameznikom zaradi storitve domnevnih “vojnih zločinov”. Mednarodnemu kazenskemu sodišču so celo predložili seznam tisoč izraelskih vojakov in zahtevali pregon.

Ob tem pa je sicer zanimiv podatek enega od ustanoviteljev fundacije. Dyab Abou Jahjah se je, čeprav se je predstavljal kot aktivist za državljanske pravice, pridružil Hezbolahu in se tam vojaško usposabljal, preden se je preselil v Belgijo. Slednji je prek družbenih omrežij večkrat častil Hezbolah in njegovega pokojnega voditelja Hassana Nasrallaha, opravičeval pa je tudi krvav pokol 7. oktobra na izraelskih tleh in ob tem zanikal, da je Hamas zagrešil kakršna koli posilstva ali “sistematični pokol”. Če kdo izreče “prekleti Judje”, se mu to ne zdi izraz antisemitizma. V luči vsega torej ne čudi, čemu so se v slovenskem primeru odločili za tovrstno postopanje.

A. H.