Sveti Martin, ki ga danes povezujemo predvsem z mladim vinom, martinovo gosjo in praznovanji, je bil v resnici rimski vojak, menih in pozneje škof v francoskem mestu Tours. Živel je v 4. stoletju, znan pa je postal predvsem zaradi pomoči revnim. Njegov god praznujemo 11. novembra, ker so ga na ta dan leta 397 pokopali. Povezava z vinom se je razvila precej pozneje.
Martinovo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Posebej priljubljeno je v vinorodnih krajih, kjer ob tem prazniku simbolično krstijo mošt, pripravijo martinovo pojedino in pokušajo mlado vino.
Toda prvotni pomen praznika je bil povsem drugačen. V središču ni bilo vino, temveč človek, ki je zaradi svoje skromnosti in dobrodelnosti postal eden najbolj priljubljenih krščanskih svetnikov.
Sveti Martin iz ToursaOd rimskega vojaka do škofa
Martin se je rodil okoli leta 316 v mestu Savaria v rimski provinci Panoniji. Danes je to mesto Szombathely na Madžarskem.
Njegov oče je bil častnik rimske vojske, zato je tudi Martin že mlad vstopil v vojaško službo.
Del življenja je preživel v današnji Franciji, kjer se je postopoma vse bolj približeval krščanstvu.
Z njegovim življenjem je povezana znamenita pripoved, ki je postala simbol njegove dobrote.
Nekega mrzlega dne naj bi pred mestnimi vrati Amiensa srečal prezeblega berača. Ker pri sebi ni imel ničesar drugega, je z mečem prerezal svoj vojaški plašč in polovico podaril revežu.
Po krščanskem izročilu se mu je naslednjo noč v sanjah prikazal Jezus, oblečen v podarjeni del plašča.
Ta dogodek je postal najprepoznavnejši del Martinove zgodbe. Na številnih slikah in kipih ga zato še danes prikazujejo na konju, kako z mečem deli plašč.
Po koncu vojaške službe se je posvetil verskemu življenju. Živel je skromno, sodeloval pri ustanavljanju samostanskih skupnosti in pomagal širiti krščanstvo.
Leta 371 so ga izbrali za škofa v Toursu. Po izročilu si položaja ni želel, saj je imel raje preprosto življenje.
Zakaj praznujemo prav 11. novembra?
Martin je umrl 8. novembra leta 397 v kraju Candes v današnji Franciji.
Njegovo telo so prepeljali v Tours, kjer so ga pokopali tri dni pozneje, 11. novembra 397.
Prav datum pokopa je postal njegov godovni dan v zahodni krščanski tradiciji.
Martin je bil eden prvih krščanskih svetnikov, ki so dosegli tako široko čaščenje, čeprav niso umrli mučeniške smrti.
Njegov grob je postal pomemben romarski kraj, njemu posvečene cerkve pa so skozi stoletja nastajale po številnih evropskih deželah, tudi v Sloveniji.
Zakaj na martinovo jemo gos?
Z Martinom je povezana tudi zanimiva legenda o goseh. Po eni od različic izročila se je Martin skril med gosi, ker ni želel sprejeti škofovskega položaja.
Toda gosi so začele glasno gagati in razkrile njegovo skrivališče. Pripoved je postala priljubljena razlaga, zakaj na martinovo pripravljamo gosjo pečenko.
Vendar zgodovinarji opozarjajo, da je povezava med martinovim in uživanjem gosi starejši in širši ljudski običaj, ki ga ni mogoče pojasniti samo s to legendo.
Martinovo je namreč v evropskem kmečkem življenju dolgo označevalo tudi zaključek jesenskih del in obdobje pred zimskim počitkom.
Takrat so ljudje poravnavali nekatere obveznosti, pripravljali zaloge hrane in prirejali pojedine. Gosi so bile v tem delu leta pogosto primerne za zakol, zato so postale značilna praznična jed.
Kako je Martin postal povezan z vinom?
Sveti Martin ni bil vinar in praznika prvotno niso praznovali zaradi vina. Povezava je nastala predvsem zato, ker njegov god sovpada z obdobjem, ko se po jesenski trgatvi mlado vino že razvija in ga lahko prvič pokušamo.
V slovenskih vinorodnih pokrajinah se je zato uveljavil običaj, da na martinovo mošt simbolično postane vino. Od tod izvira znani rek: Svet’ Martin nar’di iz mošta vin’.
Pri tem ne gre za dejansko spremembo, ki bi nastopila natanko 11. novembra. Alkoholno vrenje je naravni proces, katerega trajanje je odvisno od temperature, sladkorja, kvasovk in drugih okoliščin.
Martinovanje je tako sčasoma postalo praznovanje nove vinske letine, predvsem na Štajerskem, v Prlekiji, Posavju, Beli krajini, na Dolenjskem in Primorskem.
Cviček, Foto: posavje.comKaj martinovo pomeni v cerkvi?
V Katoliški cerkvi je sveti Martin predvsem zgled dobrodelnosti, skromnosti in pomoči ljudem v stiski. Njegova najbolj znana zgodba nas spominja na pomen delitve z drugimi, tudi kadar sami nimamo veliko.
Na njegov god v številnih krajih potekajo bogoslužja, ponekod tudi blagoslov mladega vina. Vendar blagoslov vina ni bistvo cerkvenega praznika, temveč ljudski običaj, ki se je povezal s svetnikovim godom.
Letos martinovo praznujemo v sredo, 11. novembra 2026. Ob martinovi pojedini se zato lahko spomnimo tudi manj znanega dela praznika. Človeka, po katerem nosi ime, niso proslavili zaradi vina ali bogate mize, temveč zaradi dejanja, s katerim je pomagal neznancu.
Objava Kdo je bil v resnici sveti Martin in zakaj ga praznujemo 11. novembra? se je pojavila na Vse za moj dan.

2 hours ago
18








English (US)