Kdaj je stres “normalen” in kdaj začne škodovati zdravju?

Dolgotrajen, neprekinjen stres lahko pomembno prispeva k razvoju telesnih in duševnih bolezni. Ne gre le za subjektivni občutek izčrpanosti, temveč za dokazljive biološke spremembe v hormonskem, imunskem in srčno-žilnem sistemu, ki ob dolgotrajni obremenitvi povečujejo tveganje za bolezenske procese.

Zakaj stres sploh vpliva na zdravje?

Stresni odziv je naravni zaščitni mehanizem. Ko možgani zaznajo grožnjo, se sprostijo hormoni, predvsem adrenalin in kortizol. Kratkoročno to izboljša odzivnost, poveča budnost in mobilizira energijo. Težava nastane, ko je takšno stanje stalno.

Foto: Oseba pod stresom

Dolgotrajno povišane ravni kortizola vplivajo na:

• krvni tlak in srčni utrip,
• presnovo sladkorjev in maščob,
• delovanje imunskega sistema,
• uravnavanje spanja in razpoloženja.

Telo je v nenehnem stanju pripravljenosti, brez faze okrevanja. Sčasoma to pomeni več vnetnih procesov, slabšo odpornost proti okužbam in večjo obrabo regulacijskih sistemov.

Kdaj stres postane resno zdravstveno tveganje?

Ni vsak stres je škodljiv, tvegan postane, ko je:

• kroničen (traja mesece ali leta),
• nepredvidljiv in brez občutka nadzora,
• povezan z občutkom nemoči,
• spremljan z motnjami spanja, tesnobo ali depresijo.

Tipični primeri so dolgotrajne delovne preobremenitve, skrb za hudo bolnega svojca, dolgotrajni konflikti ali finančna negotovost. V takšnih okoliščinah se pogosto najprej pojavijo nespecifični simptomi: utrujenost, glavoboli, prebavne težave, razbijanje srca, bolečine v mišicah. Če stanje traja, se lahko razvijejo konkretne bolezni.

Katere bolezni so najpogosteje povezane s kroničnim stresom?

Raziskave kažejo povečano tveganje za:

• bolezni srca in ožilja (povišan krvni tlak, koronarna bolezen),
• sladkorno bolezen tipa 2 (prek inzulinske odpornosti),
• motnje imunskega sistema in pogostejše okužbe,
• depresijo in anksiozne motnje,
• sindrom izgorelosti,
• funkcionalne prebavne motnje, kot je sindrom razdražljivega črevesa.

Pomembno je poudariti: stres je redko edini vzrok. Pogosteje deluje kot sprožilec ali pospeševalec pri ljudeh, ki imajo že genetsko, presnovno ali psihološko ranljivost.

Foto: Depresija

Ali drži, da stres povzroča le “živčne”, ne pa telesne bolezni?

To ne drži, gre za pogost mit, psihični in telesni procesi so neločljivo povezani. Dolgotrajen stres povzroča merljive spremembe v delovanju žlez z notranjim izločanjem, imunskega sistema in krvnih žil. Povišan krvni tlak, vnetni markerji in motnje presnove niso stvar domišljije, temveč objektivno izmerljivi pojavi.

Po besedah Roberta Sapolskyja, profesorja nevroendokrinologije na Univerzi Stanford, je stresni odziv telesu koristen pri kratkotrajnih fizičnih izzivih, vendar pa lahko dolgotrajna aktivacija istih odzivov zaradi psiholočnega stresa vodi v poslabšanje zdravja. To je pa zato, ker fiziološki mehanizmi, namenjeni akutni prilagoditvi, niso evolucijsko zasnovani za stalno delovanje.

Kaj se zgodi, če stres traja leta?

Pri dolgotrajni izpostavljenosti se tveganje kopiči. Najprej pride do motenj spanja, koncentracije in čustvene stabilnosti, nato do izgorelosti, depresije ali anksioznih motenj. Pri nekaterih se razvijejo srčno-žilni zapleti, pri drugih presnovne motnje ali kronične bolečine brez jasnega organskega vzroka.

Vendar to ni neizogiben izid. Raziskave kažejo, da imajo ljudje z dobro socialno podporo, urejenim ritmom spanja, redno telesno dejavnostjo in dostopom do psihološke pomoči bistveno manj zapletov, tudi če so izpostavljeni visokim obremenitvam.

Kaj o tem pravijo strokovnjaki?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) kronični stres postavlja precej visoko na seznam dejavnikov tveganja. Ne govori o njem kot o “slabem počutju”, ampak kot o nečem, kar ima lahko čisto konkretne posledice, od srčno žilnih bolezni do duševnih motenj. Ko je človek pod pritiskom predolgo, telo ostane v nekakšnem stalnem alarmu. In to se sčasoma pozna širše, ne le na počutju, ampak tudi na ravnovesju hormonov, imunskem odzivu in vnetnih procesih.

V Sloveniji na to pogosto opozarja prof. dr. Bojan Zalar, klinični psiholog. Poudarja, da stres sam po sebi ni bolezen in ne predstavlja diagnoze, vendar deluje kot pomemben dejavnik ranljivosti. Po njegovih pojasnilih dolgotrajna psihična obremenitev znižuje prag, pri katerem se obstoječe telesne ali duševne predispozicije začnejo izražati kot klinična motnja, stres torej težav ne ustvari nujno sam, lahko pa pospeši njihov razvoj ali oslabi sposobnost posameznika, da jih še obvladuje.

Foto: Poslabšanje zdravstvenega stanja

Tudi podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so duševne težave, povezane s stresom, med pogostimi razlogi za dolgotrajne bolniške odsotnosti v Sloveniji. Ob tem pa NIJZ izpostavlja še nekaj pomembnega, stres se pogosto ne ustavi pri “glavi”. Precej pogosto se prelije v telo, v srčno žilna tveganja in v mišično skeletne težave, bolečine, napetosti, izčrpanost. Zato ga je težko ločiti na dva predala, psihično in telesno, ker v praksi običajno pride skupaj.

Kako se to kaže v Sloveniji in EU?

V Evropski uniji se kronični stres pogosto izpostavlja kot eno ključnih tveganj na delovnem mestu. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu opozarja na porast psihosocialnih obremenitev, posebej v poklicih in panogah, kjer so tempo, odgovornost in čustvena izčrpanost stalni spremljevalci, na primer v zdravstvu, šolstvu, socialnem varstvu in informacijski tehnologiji.

V Sloveniji družinski zdravniki pogosto obravnavajo ljudi s telesnimi simptomi, pri katerih se kasneje pokaže, da ima dolgotrajen psihični pritisk pomembno vlogo. Klinična praksa praviloma kaže isto smer, prej ko se to prepozna in prej ko je obravnava celostna (torej ne samo “tableta”, ampak tudi pogovor, psihološka podpora, spremembe v obremenitvah), manjša je verjetnost, da se stanje vleče v kronične zaplete.

Dolgotrajen stres torej ni samo neprijeten občutek ali “normalen del življenja”, ampak resen biološki dejavnik tveganja. Če traja dovolj dolgo in brez razbremenitve, lahko pomembno prispeva k razvoju bolezni. Dobra novica pa je, da izkušnje in raziskave istočasno potrjujejo tudi drugo plat, z zgodnjim prepoznavanjem, podporo in realnimi spremembami življenjskih okoliščin se da dolgoročne učinke stresa občutno omiliti.

Pripravil: J.P.

Vir: WHO, NIMH, Britannica, Scientific American, Harvard Health, EU-OSHA

The post Kdaj je stres “normalen” in kdaj začne škodovati zdravju? first appeared on NaDlani.si.