Kdaj in na kakšen način so videoigre lahko koristne?

Da, videoigre so lahko koristne, vendar le v določenih okoliščinah in ob nadzorovani rabi. Raziskave kažejo, da lahko nekatere vrste iger izboljšujejo pozornost, prostorsko zaznavanje, reševanje problemov in sodelovanje. Enako jasno pa je tudi, da pretirano ali neprimerno igranje lahko škoduje učenju, spanju in duševnemu ravnovesju. Odgovor zato ni enostaven »da« ali »ne«, temveč je odvisen od vsebine, časa in posameznika.

Zakaj lahko videoigre razvijajo miselne sposobnosti?

Veliko videoiger temelji na hitrem zaznavanju, obdelavi informacij in odločanju. Igralec mora razločevati pomembne dražljaje od nepomembnih, si zapomniti pravila, načrtovati poteze in predvidevati posledice. To aktivira kognitivne procese, povezane s pozornostjo, delovnim spominom in prostorskim mišljenjem.

Foto: Igranje iger

Akcijske igre na primer zahtevajo stalno preusmerjanje pozornosti in hitro reakcijo, kar trenira vizualno procesiranje. Strateške igre vključujejo dolgoročno načrtovanje, razumevanje kompleksnih sistemov in iskanje optimalnih rešitev. Ustvarjalne igre, kjer igralec gradi, oblikuje ali programira, spodbujajo logično mišljenje in eksperimentiranje.

Pri mladih se lahko koristi pokažejo tudi na področju motivacije. Naloge v igrah so razdeljene na obvladljive korake, povratna informacija je takojšnja, napredek je viden. To krepi občutek kompetentnosti, ki je pomemben tudi za učenje zunaj digitalnega sveta.

Kdaj so videoigre lahko del učenja?

Videoigre postanejo učni pripomoček, ko so izbrane namensko in uporabljene z jasnimi omejitvami. Simulacijske igre lahko ponazorijo fizikalne, biološke ali družbene procese, ki jih je težko predstaviti le z razlago. Jezikovne igre lahko pomagajo pri širjenju besedišča, logične pri razumevanju matematičnih struktur, timske pa pri razvijanju komunikacijskih veščin.

Pomembno je, da igranje ne nadomešča šolskega dela, temveč ga dopolnjuje. Koristno je tudi, kadar odrasli sodelujejo: razložijo vsebino, pomagajo postavljati meje in povezujejo izkušnjo iz igre z realnimi primeri. Tako igra ne ostane izolirana dejavnost, temveč postane del širšega učnega procesa.

Kaj se zgodi, če igranje preseže zdravo mejo?

Težave nastanejo, ko igranje začne izrivati druge temeljne dejavnosti: spanje, gibanje, šolo, delo in odnose. Dolgotrajno sedenje vpliva na telesno zdravje, pomanjkanje spanja na koncentracijo in razpoloženje, socialna izolacija pa na čustveno stabilnost.

Foto: Spanje

Svetovna zdravstvena organizacija je v Mednarodni klasifikaciji bolezni opredelila motnjo igranja videoiger kot stanje, pri katerem ima igranje prednost pred drugimi življenjskimi interesi in kljub negativnim posledicam vztraja. To ne pomeni, da je vsako pogosto igranje problem, temveč da postane problem takrat, ko posameznik izgubi nadzor in ravnotežje.

Ali drži, da videoigre pomagajo pri obvladovanju stresa?

Za nekatere ljudi so videoigre učinkovit način sprostitve. Ponujajo jasno strukturo, občutek napredka in začasen umik od vsakodnevnih skrbi. Med pandemijo so številne raziskave pokazale, da so ljudje igre uporabljali tudi za ohranjanje socialnih stikov in zmanjševanje občutka osamljenosti.

Vendar učinek ni enak pri vseh. Tekmovalne ali nasilne igre lahko pri nekaterih povečajo napetost in razdražljivost. Pomembno je, kakšno vsebino posameznik igra, v kakšnem čustvenem stanju in kako dolgo. Igre niso univerzalno zdravilo za stres, lahko pa so eden od načinov sprostitve, če so uporabljene zmerno.

Kaj o tem pravijo raziskave in stroka?

Nevroznanstvenica Daphne Bavelier z Univerze v Ženevi je v več raziskavah pokazala, da lahko določene akcijske igre izboljšajo vizualno pozornost in hitrost procesiranja informacij. Psiholog Mark Griffiths z Univerze Nottingham Trent opozarja, da je treba videoigre obravnavati podobno kot druge medije: njihov vpliv je odvisen od vsebine, trajanja in konteksta uporabe, ne zgolj od samega dejstva, da gre za igro.

Foto: Mark Griffiths

Svetovna zdravstvena organizacija in evropska združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo hkrati poudarjajo, da so pozitivni učinki mogoči le ob jasnih mejah in uravnoteženem življenjskem slogu.

Kakšen je pogled v slovenskem in evropskem prostoru?

V Sloveniji Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča omejevanje časa pred zasloni, redno telesno aktivnost in dosleden ritem spanja, zlasti pri otrocih in mladostnikih. V šolah se digitalne igre in simulacije uporabljajo kot dopolnilo pouku, predvsem pri naravoslovnih in tehničnih predmetih, ob jasnih pravilih glede trajanja in vsebine.

Na ravni Evropske unije je poudarek na digitalni pismenosti in razumevanju medijev. Cilj ni prepoved, temveč razvijanje kritičnega odnosa do iger ter zavedanje, kdaj so koristno orodje in kdaj lahko postanejo tveganje.

Videoigre torej niso enoznačno ne dobre ne slabe. Lahko spodbujajo učenje, pozornost in sodelovanje, če so uporabljene premišljeno in v pravem obsegu. Ko pa nadomestijo gibanje, odnose in počitek, izgubijo svojo pozitivno vlogo. Razlika je v načinu in meri uporabe, ne v samem mediju.

Pripravil: J.P.

Vir: Daphne Bavelier, Mark Griffiths, WHO, NIJZ, European Commission, APS, Pexels

The post Kdaj in na kakšen način so videoigre lahko koristne? first appeared on NaDlani.si.