Katoliške vrednote izgubljajo središčnost, a ostajajo v ospredju

Ko so pred 30 leti pri tržaški agenciji SWG ljudi vprašali o tem, kolikšno pomembnost pripisujejo katoliški morali in v kolikšni meri ta pogojuje njihove odločitve, so odgovori pokazali, da so katoliške vrednote bile središčne za 58 odstotkov vprašanih. S spremljanjem tega podatka so zatem nadaljevali. Po blažjem padcu je naraščal do leta 2000, ko je dosegel višek - 65 %, zatem pa se je začela krivulja z občasnimi vzponi in padci spuščati. Vse do lanskih 19 oziroma letošnjih 20 odstotkov. Časovni pregled katoliških vrednot torej pokaže, da so te v treh desetletjih izgubile dve tretjini svoje nekdanje središčnosti, kažejo podatki SWG.

Odgovori na nadaljnja vprašanja, ki so jih med 18. in 20. februarjem zbrali z reprezentativnim vzorcem 800 odraslih oseb, pa kažejo, da kljub delni izgubi nekdanje središčnosti v italijanski družbi vrednote, povezane s katoliško kulturo, še vedno ohranjajo pomenljivo težo. Na vprašanje o tem, v kolikšni meri se - ne glede na veroizpoved oziroma prepričanje - prepoznavajo v vrednotah, povezanih s katoliško kulturo, seštevek pritrdilnih odgovorov namreč znaša 74 odstotkov: popolnoma se v njih prepoznava 22 % vprašanih, preostalih 52 % pa le delno. V vrednotah Katoliške cerkve se danes ne prepoznava četrtina vprašanih (26 %).

Večina ima verske predmete

Dve tretjini ljudi - ne glede na veroizpoved oz. prepričanje - ima doma na vidnem kraju kak verski predmet, kot je lahko ikona ali razpelo. Med gorečimi katoliki je na to vprašanje pritrdilno odgovorilo 90 odstotkov vprašanih, med neprakticirajočimi katoličani je pritrdilnih odgovorov bilo za 77 %, nikalnih pa za 23 %. Skoraj enaka podatka, le da v obratnem razmerju, so zabeležili pri nevernikih oz. pripadnikih drugih veroizpovedi, kjer je tri četrt vprašanih dejalo, da doma nima verskih predmetov ali simbolov.

Naklonjenost obveznemu izobešanju razpela v šolah in javnih uradih (kjer so sicer pogosto prisotni, kar pa ni obvezno), za kar je bil v poslanski zbornici vložen predlog zakona, je v Italiji, kot kaže raziskava SWG, precejšnja, natančneje 57-odstotna. Med temi se z obveznim izobešanjem tega katoliškega simbola zelo strinja 33 % vprašanih, precej pa 24 %. Teh, ki ne želijo, da bi križ z Jezusom visel v šolah in javnih uradih, je za 43 odstotkov.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku