KATJA PEGAN: PROSLAVE IN PROTOKOL

Svojega očeta se rada spomnim kot kapelnika, v mojem otroškem spominu pa to ni tisti kapelnik, ki stoji pred veliko godbo in ji dirigira, ampak mlad moški, ki z malim avtobusom ali kombijem in majhno hčerko (ki je vedno nekje blizu ali pa manj blizu bobnov, tub in pultnih stojal) razporeja godbenike na ploščadi pred šolo ali na avtobusnem postajališču, večkrat ob kakšnem spomeniku, in jim potem dirigira. Takrat je proslava.