[Kalkulator plač] Preverite, Koliko denarja vam je vzela davčna politika aktualne vlade

Sedaj je mogoče natančno preveriti, koliko manj zaslužite zaradi Golobove vlade, ki je na samem začetku mandata šla v razveljavitev novele zakona o dohodnini iz časa Janševe vlade, povrh tega pa je poskrbela še za uvedbo novih obveznih prispevkov.

O tem, koliko nižjo neto plačo imate, se lahko na lastne oči prepričate tako, da kliknite na povezavo (tukaj), vnesite svojo bruto plačo, mesečni dobiček (s. p.) ali letni prihodek (normiranci) in preverite izgubo.

Janševa vlada je leta 2022 sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki je znižal najvišjo davčno stopnjo s 50 odstotkov na 45 odstotkov in postopno povečeval splošno davčno olajšavo na 7.500 EUR do leta 2025. Aktualna vlada je ureditev, ki je vsem zaposlenim prinašala višje neto plače, razveljavila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA). S tem so vrnili 50-odstotno najvišjo stopnjo in zamrznili splošno olajšavo pri 5.000 evrih.

Foto: X Janez Janša

Kot da to ne bi zadostovalo, so šli tudi v uvedbo dveh novih obveznih prispevkov. S 1. januarjem 2024 je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek (OZP) kot odgovor na to, da se prepreči podražitev zavarovanj in ukine dobičke zavarovalnic. Postopanje so prodajali kot ukinitev dopolnilnega zavarovanja, čeprav so v resnici prostovoljno dopolnilno zavarovanje pretvorili v obvezno zavarovanje. Če je najprej prispevek znašal 35 evrov, se je ta v lanskem letu podražil za dva evra, sedaj pa se nam obeta podražitev na že skoraj 40 evrov. Od 1. julija lani pa smo primorani plačevati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, čeprav celoten obseg pravic, ki jih sistem dolgotrajne oskrbe uvaja, še vedno ni mogoče uveljavljati v praksi. Kot je mogoče videti, se zatika pri zagotavljanju oskrbe na domu, ki starejšim omogoča, da lahko dlje ostanejo v svojem domačem okolju. V luči vsega navedenega tako ne čudi, da ima vsak zaposleni nižjo neto plačo.

Foto: Bobo

Opozorila OECD, da ogromna razlika med bruto in neto plačo (torej visoka obdavčitev dela) predstavlja eno od glavnih cokel slovenskega razvoja, očitno vladajoče ne ganejo preveč, saj drugače ne bi bili, kjer smo. Sicer pa ne pozabimo, da so tudi na Gospodarski zbornici Slovenije opozorili, da bi brez dodatnih obremenitev Golobove vlade letošnja neto minimalna plača že dosegla 1.022 evrov. “Če aktualna vlada ne bi spreminjala zakona o dohodnini, ki je začel veljati s 1. januarjem 2023, uvedla obveznega zdravstvenega prispevka in prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki vsi po vrsti negativno vplivajo na neto minimalno plačo, bi ta že za leto 2025 znašala 995 evrov. Posledično bi znašala neto minimalna plača za leto 2026, če bi se bruto plača uskladila zgolj z inflacijo, 1.022 evrov,” je bil jasen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

S. K.