Kakšno je tveganje za hantavirus v Sloveniji? To pravijo strokovnjaki

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, izdal poročilo o nedavni okužbi z hantavirusom na križarki. Po dosedanjih informacijah je tveganje za javno zdravje v Sloveniji ocenjen kot zelo majhno ali zanemarljivo. Hantavirus pripada družini Bunyaviridae, in čeprav v Sloveniji poznamo sorodne viruse, so precej drugačni od tistih, ki krožijo drugod po svetu.

Razlike med hantavirusom in COVID-19

Epidemiologinja Eva Grilc je za portal 24ur.com pojasnila, da v Sloveniji prevladujeta virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata bolezni z drugačno klinično sliko. Te okužbe pogosto spominjajo na gripo, v nekaterih primerih pa lahko prizadenejo tudi ledvice. Grilc je dodala: “Andskega virusa v Sloveniji ni.” Vseeno pa je opozorila, da bi glede pripravljenosti na morebitno novo epidemijo morali povprašati Ministrstvo za zdravje. Poudarila je, da smo se iz prejšnje pandemije veliko naučili, vendar je vsaka nova nalezljiva bolezen lahko edinstvena.

Hantavirusni pljučni sindrom na križarki

Na križarki so pri nekaterih obolelih potrdili hantavirusni pljučni sindrom (HPS), ki ga povzročajo določeni hantavirusi, med njimi tudi andski virus (ANDV). Bolezen se začne z gripi podobnimi simptomi, kot so vročina, mrzlica in glavoboli, lahko pa napreduje v resno stanje, ki vključuje dihalno stisko in srčno popuščanje. Smrtnost je pri tej obliki okužbe visoka, med 30 in 60 odstotki.

Načini prenosa in zaščitni ukrepi

Hantavirusi se večinoma prenašajo z glodavcev na ljudi skozi aerosole, ki nastanejo iz njihovih izločkov. Glodavci izločajo viruse z urinom, iztrebki in slino, sami pa ne zbolijo. Prenos med ljudmi je zelo redek in je bil doslej ugotovljen le pri andskem virusu, ki kroži v Južni Ameriki. Za prenos je potreben tesen in dolgotrajen stik, predvsem v gospodinjstvih. Ni dokazov o zračnem prenosu virusa, zato je pomembna bližina in dolgotrajen stik z okuženo osebo.

Stanje v Sloveniji

V Sloveniji se pojavljata predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), znano kot mišja mrzlica. Okužbe se najpogosteje zgodijo pri vrtnih opravilih, čiščenju zaprtih prostorov in zadrževanju v naravi. Po podatkih NIJZ je bilo v letih 2025 in 2026 prijavljenih šest primerov HMRS. V letih z večjo namnožitvijo glodavcev, t.i. “mišjih letih”, je število primerov lahko večje.

Preprečevanje in higiena

Pomembna je splošna in osebna higiena ter higiena okolja. Hantavirus, ki povzroča HMRS, se prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, zato je zatiranje glodavcev ključni preventivni ukrep. Umivanje rok po delu z zemljo ali prahom je nujno, še posebej po opravilih v naravi. Pred čiščenjem prostorov, ki so bili dlje časa zaprti, je priporočljivo dobro prezračiti prostor. Izogibanje intenzivnemu prašenju, uporaba mokre tehnike čiščenja in zaščita z masko so dodatni ukrepi za zmanjšanje tveganja okužbe.

Spletno uredništvo