Kako spoznati delo, naloge in pooblastila policista oziroma policistke

Da je poklic policista nekaj lepega in častnega, četudi so težki trenutki, priča podatek, da se je tokratnega informativnega dne na Policijski akademiji v Tacnu udeležilo 400 dijakov in dijakinj, ki se zanimajo za ta poklic, čeprav še vedno ni preveč cenjen v naši družbi. Tam so se seznanili z posameznimi enotami Policije kot so prometniki, kriminalisti, specialna enota, konjeniki in z drugimi ter dobili podatke iz prve roke.

Nadgradnja tega informativnega dne je zagotovo Policijski kamp, ki poteka v vadbenem centru Vinka Breznika v Gotenici in traja od 17. do 21. avgusta . Predvsem je namenjen dijakom in dijakinjam (državljanom/-kam Republike Slovenije), ki se bodo v prihajajočem šolskem letu vpisali v 2., 3. ali 4. letnik srednje šole in si želijo bolje spoznati delo policije ter se preizkusiti v vlogi policista in kriminalista. Na kamp, ki je brezplačen, sprejmejo samo 50 dijakov oziroma dijakinj. Tam imajo popolno oskrbo. Poskrbljeno je za hrano, namestitev in opremo (oblačila in obutev), ki jo potrebujejo za sodelovanje pri aktivnostih.

O samem namenu kampa in odzivu udeležencev sem povprašal kar Majo Ciperle Adlešič, vodjo Sektorja za odnose z javnostmi in predstavnico policije za odnose z javnostmi, ki z mladimi preživi kar nekaj časa.

Mladi spoznavajo na kampu vse enote policije, kakšno je njihovo zanimanje za posamezne enote?
Zanimanje je zelo različno, kar je pravzaprav tudi eden od namenov kampa. Nekoga bolj pritegne delo uniformirane policije, druge delo kriminalista, veliko zanimanja je seveda tudi za bolj specializirane enote, kot sta Specialna enota in Letalska policijska enota, enota konjenikov, ali vodnikov službenih psov. Ne delamo neke lestvice priljubljenosti. Pomembno je, da mladi v teh petih dneh vidijo, kako širok in raznolik je policijski poklic, ter mogoče pri sebi ugotovijo, katero področje jih najbolj zanima.

Vsi dnevi so natrpani z neštetimi dejavnostmi, imajo tudi kaj prostega časa?
Program je res zelo pester in dnevi so precej zapolnjeni, vendar poskrbimo tudi za čas za počitek, druženje in prostočasne aktivnosti. Tudi to je pomemben del kampa. Mladi so vendarle na počitnicah in želimo, da poleg policijskega dela odnesejo s seboj tudi dobro izkušnjo, nova poznanstva in prijateljstva.

Verjetno se dan začne z jutranjo telovadbo in nadaljuje z zajtrkom, kaj sledi?
Dan je precej strukturiran. Po jutranjih obveznostih in zajtrku se začnejo aktivnosti po programu. Udeleženci so razdeljeni v skupine in čez dan krožijo med različnimi vsebinami. Veliko je praktičnega dela, saj želimo, da
policijskega poklica ne spoznavajo samo skozi razlago, ampak da lahko določene naloge in postopke pod nadzorom inštruktorjev tudi sami preizkusijo. Želimo jim približati tudi nekatere elemente vsakodnevne policijske rutine – urejenost, točnost, zbor, jasna navodila in organizirano delo.

Kako sprejmejo red in disciplino, ki pri taki množici mora biti?
Ne gre za disciplino zaradi discipline. Pri policijskem delu so pomembni odgovornost, zanesljivost in spoštovanje dogovorov, predvsem pa mora pri skupini petdesetih ljudi vsak vedeti, kaj je njegova naloga in kje mora biti. Tudi to je del izkušnje, ki jo želimo mladim pokazati. Treba je tudi vedeti, da so se na kamp prijavili prostovoljno, ker jih policijsko delo zanima, zato so tudi zelo motivirani. Pravila jim predstavimo že na začetku in hitro razumejo, da niso sama sebi namen. Pri praktičnih vajah, delu z opremo in gibanju večje skupine so jasna navodila pomembna predvsem zaradi varnosti in zato, da lahko program nemoteno poteka. Za zdaj lahko rečemo, da sodelujejo odlično.

Pri poklicu policista je pomembno moštveno delo. Je v njih zaznati moštveni duh?
Vsekakor. In zanimivo je, kako hitro se razvije. Pred nekaj dnevi se večina med seboj sploh ni poznala, danes pa pri vajah že sodelujejo kot skupina. Tudi poligon, na katerem so se preizkusili, ni namenjen samo individualni spretnosti, ampak tudi timskemu delu. Zelo hitro ugotovijo, da do dobrega rezultata pogosto ne pride najhitrejši posameznik, ampak skupina, ki zna sodelovati, se poslušati in si pomagati. To je tudi zelo dobra vzporednica s policijskim delom. Policist pri svojem delu praktično nikoli ni sam – pomembno je zaupanje med sodelavci.

Verjetno pridejo na kamp nekateri dobro pripravljeni drugi malo manj. Kako se izognete, da kdo ne zaostaja za drugimi?
Namen kampa ni iskati najboljšega športnika ali ugotavljati, kdo je najhitrejši. Namen je, da se vsi preizkusijo, nekaj novega naučijo in spoznajo svoje sposobnosti. Inštruktorji spremljajo udeležence, aktivnosti pa potekajo nadzorovano in varno. Seveda so med njimi razlike, kar je povsem normalno. Pri skupinskih nalogah pa jih spodbujamo tudi k temu, da si pomagajo. V policijskem delu je namreč pomembno prav to – da skupina zna poskrbeti tudi za člana, ki v določenem trenutku potrebuje pomoč.

Je med njimi predvsem oddelki je kaj rivalstva in tekmovalnega duha?
Na kampu bi govorili predvsem o skupinah udeležencev. Seveda je nekaj zdravega tekmovalnega duha in mladi zelo radi primerjajo rezultate. To je lahko dobra motivacija. Vendar ves čas poudarjamo, da rezultat ni najpomembnejši. Veliko bolj pomembno je, kako skupina pride do rezultata – ali sodelujejo, ali komunicirajo, ali opazijo, če nekdo potrebuje pomoč. Če ob tem nastane še malo prijateljskega rivalstva med skupinami, pa je to samo dodaten del dobre energije na kampu.

Pri eni izmed vaj sem zasledil, da so bili v »skupini« zelo uigrani in ne glede na to, da nisi bili dolgo skupaj je bil njihov čas zelo dober. Je delo skupine odvisno tudi od predpostavljenega?
Zagotovo. Dober rezultat skupine praviloma ni samo vprašanje fizične pripravljenosti posameznikov. Pomembni so organizacija, jasna komunikacija, razdelitev nalog in medsebojno zaupanje. Tudi vloga tistega, ki skupino usmerja, je pomembna. Dober vodja ne pomeni nekoga, ki samo ukazuje, ampak nekoga, ki zna ljudi povezati, jim jasno predstaviti nalogo in iz vsakega posameznika izvabiti tisto, kar lahko prispeva skupini. Pri teh mladih je zelo zanimivo spremljati, kako se te vloge oblikujejo skoraj spontano. Nekdo prevzame pobudo, drugi dobro organizira, tretji spodbuja ostale. Prav pri takšnih vajah se lepo pokaže, zakaj sta pri policijskem delu poleg individualnih sposobnosti tako pomembna sodelovanje in zaupanje.

V torek torej drugi dan kampa sem si ogledal tako predajo jutranjega raporta poročila kot dviga zastave ter dela skupin po posameznih točkah. Še preden so se odpravili do posameznih točk, jih je čakalo preventivno mazanje proti klopom in komarjem, za medevede tega še ni. Tako so spoznavali delo uniformirane policije, prometnikov, konjenikov ter specialne enote.

Za tokratni kamp skrbi Simon Rosič iz Sektorja za odnose z javnostmi na Generalni policijski upravi, ki je vodja letošnjega kampa za mlade. Na kampu pa za mlade skrbijo še izkušeni policijski promotorji, predstavniki za odnose z javnostmi iz policijskih uprav in letos kot novost še šest kandidatov drugega letnika Višje
policijske šole. To se je izkazalo kot zelo dobra praksa, saj se mladi z njimi enostavno poenotijo. Za skupino, ki šteje 10 udeležencev kampa, skrbi en promotor in en kandidat Višje policijske šole.

Priznati moram, da bi človek pomislil, da so že veliko več časa skupaj saj so se tako pri »postrojavanju« kot potem na posameznih točkah več kot odlično izkazali kot pravi profesionalci. Se nadejate, da bo kateri od teh mladih nadaljeval izobraževanje in nato delo v policiji?
Seveda si tega želimo. Že dejstvo, da so se prijavili na policijski kamp in da jih zanima naše delo, kaže, da o tem poklicu vsaj razmišljajo. Lahko pa povem o izkušnji iz lanskega kampa, ki je trajal tri dni z 20 udeleženci. Polovica jih je pripravljena vstopiti v naše vrste oz. nekateri so tudi že prijavljeni v Višjo policijsko šolo. Nekateri pa še morajo zaključiti srednjo šolo. Vendar namen kampa ni, da bi jih prepričevali v odločitev za Policijo. Želimo jim predvsem čim bolj realno predstaviti policijski poklic – njegove zanimive plati, pa tudi odgovornost in zahtevnost, ki ju prinaša. Če bo ta izkušnja pri komu dodatno utrdila željo, da se nam nekoč pridruži, bomo tega zagotovo veseli.

Kakšni so vaši občutki glede te generacije mladih? So pripravljeni stopiti v včasih kar velike policijske škornje?
Po tem, kar vidimo na kampu, imamo veliko razlogov za optimizem. Mladi so radovedni, motivirani, hitro se učijo in predvsem znajo sodelovati. Seveda nihče ne stopi v policijske škornje čez noč. Policist postaneš skozi
izobraževanje, usposabljanje, izkušnje in vsakodnevno delo. Je pa pri teh mladih mogoče videti veliko lastnosti, ki so pri našem poklicu pomembne – odgovornost, pripravljenost pomagati, vztrajnost in moštveni duh.
Če se bodo nekateri med njimi odločili za policijski poklic, bomo vsekakor veseli, da so ga prvič spoznali prav tukaj.

Za konec še to. Ne glede na to, koliko od njih se bo odločilo priti v Policijo, ob tem ne mislim na procente, načrtujete v prihodnjem letu ponovno organizirati policijski kamp?
Odziv mladih na kamp je zelo dober in veliko zanimanje za udeležbo kaže, da je takšna oblika neposrednega spoznavanja policijskega dela dobro sprejeta. Po zaključku bomo, kot običajno, program tudi ovrednotili in pogledali odzive udeležencev ter dodatne izkušnje nas organizatorjev. Želja je vsekakor, da bi mladim tudi v prihodnje omogočali takšno izkušnjo in to še v večjem številu.

In še eno vprašanje. Se vam zdi, da smo o poklicu policista oziroma policistke in ostalih, ki skrbijo za našo varnost dovolj obveščeni in ozaveščeni?
Mislim, da ljudje delo policije poznajo predvsem skozi tisto, kar vidijo v vsakdanjem življenju policijsko patruljo, prometno kontrolo, ali intervencijo. Policijsko delo pa je v resnici bistveno širše. V Policiji imamo veliko različnih področij dela, od kriminalističnega preiskovanja, mejne in prometne policije do dela s službenimi psi, konjeniki, letalske policijske enote, specializiranih enot, forenzičnega dela in številnih drugih nalog, ki pogosto tudi niso vidne.
Prav dogodki, kot je policijski kamp, pomagajo pokazati, kaj vse policijski poklic dejansko obsega. Še pomembneje pa je, da lahko mladi policiste osebno vprašajo, kako njihovo delo poteka, kaj je pri njem zahtevno in kaj jih pri njem motivira. Zato je pomembno, da o policijskem poklicu govorimo odprto in realistično. Ne samo takrat, ko se zgodi nekaj odmevnega, ampak tudi o vsakdanjem delu ljudi, ki skrbijo za varnost. Policijski poklic ni samo uniforma. Je predvsem odgovornost do ljudi, pripravljenost pomagati in sposobnost sodelovati z drugimi. Če mladi po teh petih dneh nekoliko bolje razumejo, kaj pomeni biti policist ali policistka, je kamp že dosegel pomemben del svojega namena.

Zahvaljujem se vam, da ste si vzeli čas in nas seznanili z delom policistov, ki je največkrat zapostavljeno in, ki ga v večini poznamo le po pisanju kazni za prekoračeno hitrost, odpet varnostni pas in telefon. Le malokrat prepoznamo, da smo ravno zaradi vašega dela veliko bolj varni.