.jpg)
2 hours ago
22
Paradižnik po obiranju ali nakupu najdlje ohrani dober okus, če način shranjevanja prilagodimo njegovi zrelosti. Čvrste in še nekoliko nezrele plodove je praviloma bolje pustiti pri sobni temperaturi, povsem zrele pa lahko za nekaj dni prestavimo v hladilnik, če jih ne bomo takoj porabili. Največ napak naredimo, če vse paradižnike ne glede na stanje pospravimo na isto mesto.
Avgusta se ta dilema pogosto pojavi pri domačem pridelku. Z vrta lahko v enem dnevu prinesemo več kilogramov paradižnika, nekaj plodov je še trdih, drugi so ravno prav zreli, tretji pa že zelo mehki. Prav slednje je smiselno razvrstiti in porabiti najprej.
Nezreli paradižniki naj ostanejo zunaj hladilnika
Paradižnik, ki še ni povsem dozorel, potrebuje čas in nekoliko višjo temperaturo. Če ga prezgodaj postavimo v hladilnik, se proces zorenja močno upočasni, lahko pa trpita tudi aroma in tekstura.
Najprimernejše je suho mesto v kuhinji, kjer ni neposrednega sonca. Plodov ni treba postavljati na vročo okensko polico. Običajna sobna temperatura je praviloma dovolj.
Če imamo več paradižnikov, jih ne nalagamo v globoke posode enega na drugega. Spodnji plodovi se lahko pod težo hitreje poškodujejo, poškodovano mesto pa začne mehčati.
Paradižnik lahko razporedimo v eni plasti na pladenj ali v plitvo košaro. Občasno jih pregledamo in odstranimo tiste, ki se začnejo kvariti.
Povsem zrel paradižnik lahko gre v hladilnik
Dolgo je veljalo skoraj absolutno pravilo, da paradižnik ne sodi v hladilnik. V praksi je odgovor nekoliko bolj preprost: zelo zrel paradižnik, ki bi pri sobni temperaturi hitro postal prezrel, lahko za kratek čas shranimo na hladnem.
Nizka temperatura upočasni mehčanje in razvoj mikroorganizmov, zato lahko pridobimo nekaj dodatnih dni.
Slabost hladilnika je predvsem okus. Pri daljšem shranjevanju na nizki temperaturi lahko paradižnik izgubi del značilne arome, tekstura pa postane manj prijetna.
Če smo zrel paradižnik shranili v hladilniku, ga je zato dobro pred uživanjem vzeti ven nekoliko prej. Pri sobni temperaturi pride aroma ponovno bolj do izraza.
Sveži paradižnikiPoškodovane plodove porabite prve
Razpokan, rahlo obtolčen ali zelo mehak paradižnik ni primeren za dolgo shranjevanje. Če je poškodba površinska in ni znakov plesni ali gnilobe, ga lahko hitro porabimo za omako, juho ali kuhano jed.
Plodovi z globoko gnilobo, neprijetnim vonjem ali plesnijo pa ne sodijo med zdravo zalogo.
Posebno pri domačih paradižnikih je dobro vsak dan pogledati, kaj imamo na pladnju. En pokvarjen plod lahko hitro umaže in navlaži tudi tiste ob njem.
Pecelj lahko pomaga pri orientaciji
Nekateri paradižnike hranijo s pecljem navzgor, drugi navzdol. Pomembnejše od smeri je, da plodovi niso stisnjeni in da se med seboj čim manj poškodujejo.
Če je pecelj še pritrjen, ga ni treba takoj odstraniti. Plod preprosto položimo na suho površino in ga ne prestavljamo po nepotrebnem.
Pri večjem domačem pridelku je smiselno paradižnike razdeliti v tri skupine: tiste, ki morajo še dozoreti, tiste za sprotno uporabo in zelo zrele, ki jih bomo pojedli ali predelali v dnevu ali dveh.
Najboljše shranjevanje se začne že pri pobiranju
Če imamo svoj vrt, lahko življenjsko dobo paradižnika podaljšamo že s pravilnim obiranjem. Plodove pobiramo nežno, brez stiskanja in metanja v vedro, saj se posledice udarca pogosto pokažejo šele čez dan ali dva.
Najlepši okus ima paradižnik, ki ga ni treba dolgo shranjevati. Zato je pri domačem pridelku pogosto bolje obirati nekoliko pogosteje in porabljati sproti.
Za čvrste plodove je torej najboljša sobna temperatura, za zelo zrele pa je hladilnik lahko koristna kratkotrajna rešitev. Več kot katerokoli splošno pravilo šteje to, v kakšnem stanju je posamezen paradižnik.
Objava Kako najbolje shraniti paradižnik, da ostane čvrst in polnega okusa se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)