Kako naj bi potekala ribniška obvoznica?

Po večletnih načrtih o gradnji ribniške obvoznice so zdaj znane štiri možne različice njene trase. Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo študijo variant, po katerih bi nova cesta Ribnico obšla po severni in vzhodni strani. Predlagane trase so dolge od šest do 6,7 kilometra, kot najprimernejšo pa na ministrstvu ocenjujejo različico, ki med drugim predvideva krajši predor in 130 metrov dolg viadukt.

Obvoznica naj bi predvsem razbremenila Ribnico tranzitnega in lokalnega prometa ter izboljšala prometno varnost in pretočnost glavne ceste G2-106, ki poteka od juga Ljubljane skozi Ribnico in Kočevje do meje s Hrvaško. Gre za prometnico, o kateri se na Ribniškem govori že vrsto let. V preteklosti je bila že umeščena v prostorske načrte, nato pa je za nekaj časa izpadla iz državnih prednostnih projektov.

Vse štiri trase severno od Žlebiča

Ribniška obvoznica je predvidena v okviru 3.a razvojne osi, strateškega infrastrukturnega projekta, katerega namen je izboljšati prometne povezave med Ljubljano, Kočevjem in mednarodnim mejnim prehodom Petrina na meji s Hrvaško. Razvojna os se začne na ljubljanskem avtocestnem obroču ter poteka skozi občine Škofljica, Velike Lašče, Ribnica in Kočevje proti državni meji.

V okviru priprave državnega prostorskega načrta so zdaj pripravili študijo štirih možnih variant ribniške obvoznice. Vse se začnejo na isti točki severno od Žlebiča in sprva potekajo po skupnem koridorju. V bližini odcepa regionalne ceste proti Sodražici je predvideno zunajnivojsko križanje z železniško progo in navezava na glavno cesto G2-106.

Trase nato preidejo na gozdno območje ter Ribnico obidejo po severni in vzhodni strani. Dolge so od šest do 6,7 kilometra, pomembnejše razlike med njimi pa so predvsem na južnem delu in pri načinu priključevanja na obstoječe cestno omrežje.

Prednostna različica s predorom in viaduktom

Kot najprimernejšo na ministrstvu predlagajo različico, ki vključuje tudi krajši predor in 130 metrov dolg viadukt. Po tej varianti bi obvoznica Ribnico obšla po severni strani ter se približala območju obstoječih in načrtovanih površin gospodarske cone Lepovče.

Zaključila bi se v zunajnivojskem priključku Ribnica jug, kjer bi se navezala na obstoječe cestno omrežje. Takšna ureditev bi v nadaljevanju omogočala tudi povezavo s predvideno obvoznico Kočevja na severni strani železniške proge Ljubljana–Kočevje.

Študija variant je skupaj s predinvesticijsko zasnovo in okoljskim poročilom javno razgrnjena do 25. septembra.

Gradivo je na ogled na ministrstvu za okolje in prostor ter v prostorih Občine Ribnica, v digitalni obliki pa je dostopno tudi na vladnem spletnem portalu.

Javna obravnava gradiva bo 7. septembra v Ribnici. V času javne razgrnitve lahko zainteresirani podajo svoje predloge in pripombe, ki jih je mogoče ministrstvu posredovati do 25. septembra.